Guruji via facti ali po Petru Druckerju?

V zadnjih dveh postih sem naredil povsem ad hoc izbor javnih osebnosti, ki nam v Sloveniji tako ali drugače krojijo naš vsakdanjik in našo bodočnost. Najprej sem o njih samo pisal v Blogu in Kategorijah.

S pomočjo Stripgeneratorja sedaj svoje ideje in mnenja posredujem še v stripovski obliki. Grafika, ki jo precej nebogljeno predstavljam v svojih nekaj zadnjih postih, pa predstavlja moj najnovejši spletni izziv. V tem zadnjem postu pa poskušam združiti vse troje, torej pisanje, risanje in fotografije, v nek potpuri. Upam, da mi bo uspelo. Trudim se…

Nekaj “znancev” iz zadnjih dveh postov torej malo pobliže…

Božo Dimnik

Ženske tračarske revije so ga (bile) menda vedno polne. Ne vem, ker jih ne berem. Mene mnogo bolj zanima link…

 

Gregor Golobič

Ena od neštevilnih zmerljivk, s katerimi obkladajo Janšo, je “Princ teme”. Kaj je potem šele ta…ta…Kučanov prestolonaslednik v senci, v temi, v egiptovski temi…

Jože Mermal

 

Kdo je že temu tovarišu pomagal “olastniniti” BTC? In kako? Tako, da mora sedaj vračati uslugo in se javno izpostavljati kot direktor, ki z vso svojo strokovnostjo, poslovno odličnostjo in menedžersko prodornostjo ugotavlja, da je vladni zakon o 2. tiru projekt galaktičnih razsežnosti za Slovenijo! In to pri ubogih 27 km dolžine… Cena ni važna! Kot pri “njegovem” BTC ni bila?!

 

Borut Miklavčič

 

Ne se zajebavat’ z mano in mojim zdravjem! Jaz sem bil minister za zdravje, dokler mi je moje zdravje to dopuščalo! Sedaj ne zmorem več. Moram se voziti s svojo jahto in iz ozadja kontrolirati ministrovanje naše Milojke Kolar Celarc. To je delo, ki zahteva celega človeka. Dokler bova jaz in Janez Zemljarič pri močeh, bo tudi MKC-jka plesala po najini muziki. Če ne bo pridna, bodo pa naši mediji nenadoma “odkrili” nekaj o njeni izolski parceli…

 

Janez Škrabec   O njem nimam niti najmanjše opazke, v vsej www ne! Čudno. Ali pa tudi ne. Tip deluje tako osladno, da greš samo mimo njega, pa dobiš tâko sladkorno, da si takoj na inzulinu…
Edvard Svetlik, Stojan Petrič

Onadva naj “se ne bi marala…”  Larifari. Ata Milan tega že ne bi dopustil svoji deci…

                                                                          Ivan Zidar    Še v avto se komaj zbašem. Kako težko se šele v avion za Švico. Potem pa še zahtevajo, da bi moral sedeti na Dobu. Skupaj z Bavčarjem. Jaz, Ivan Zidar, že ne bom! Nikoli! Zapomnite si to! Moj odvetnik je to jasno in glasno povedal že pred leti. Tukaj, pred to častitljivo stavbo sodišča. In, evo, Bavčar je že na Dobu, jaz pa v Švici… In to vsak teden, če je treba…

Janez Zemljarič

Ne čujem dobro… A poznaš kakšnega otorinolaringologa, privatnika, da grem k njemu na en pregled. Kakšna klinika, lepo te prosim! Ja, ja, vem… Vendar, javno zdravstvo imamo zato, da ga molzemo, zdravimo se pa pri zasebnikih, pa tudi v tujini, če je treba. Vprašaj Boruta, Miklavčiča, mojega soborca za javno zdravstvo. To je za navaden folk, ki je lahko zadovoljen s tem, kar mu nudimo… Plačujejo?… Seveda plačujejo, zato je zdravstvo pa javno, a ne!?

 

Zoran Janković

 

V Stripgeneratorju, kamor sem linkal ljubljanskega čarapana, je veliko stripov na njegov račun, zato nisem delal posebne selekcije. Sicer pa: pri vojakih smo imeli desetarja, Lalica Živko se je pisal. V civilu je bil pastir, doma nekje iz Dalmatinske Zagore, iz tiste kamnite mizerije. Ko je kakšen rekrut naredil nekaj narobe in se je zato v zadregi povsem podzavestno nasmehnil, je Lalica običajno zakričal nad njim: ” Ća se ceriš ka pićka nad novim gaćama!…” In  kako je bilo to? Točno tako kot levo od tega teksta…

 

Milan Kučan – Plavi

Tudi ta drugega “Plavega” sem linkal na Stripgenerator, kot njegovega “dvojčka” zgoraj. Kaj naj še rečem? Da težko živi v teh časih, ker je v penziji, mu je kar za verjeti. Dan za dnem v tistem slikopleskarskem kombinezonu, od jutra do večera, tudi niso lahke… Ko mu teče in od čopiča, in od frisa, in od riti… Mediji ga sploh ne slikajo več poleg njegovega starega golfa. Verjetno ga je moral Pod lipco prodat’ kakšnemu Šiptarju za majhen denar. Še dobro, da je bil poslanec Tonin toliko uvideven in human, da mu je izglasoval vsaj nekaj dodatnih evrov k tistemu bednemu predsedniškemu penzijonu. Kakor koli… “Ne vem, kaj me je obšlo, da sem leta 1990 dopustil tisto anarhijo, pa demokracijo, pa plebiscit, pa odhod iz drage nam Jugoslavije, pa… Sicer pa slovenčki že 27 let plačujete to avanturo, čeprav se še zavedate ne tega. Pa še jo boste… Sedaj polagate vse upe v to, da bo na referendumu padel vladni zakon o 2. tiru. Pa naj pade. Tiste milijarde, ki nam bodo ušle tam, boste plačali pa na druge načine. Imamo mi pripravljenih alternativ, da se vam niti sanja ne. V glavnem, plačevali boste. Vi, pa vaši otroci, pa vaših otrok otroci… Kdo pa bo, če ne boste vi!? Mi komunisti že ne bomo!”