V tej kategoriji sem si zamislil objavljati karikature, ki se v veliki meri vežejo na vsebino BLOGA, saj zelo pogosto ena sama risba pove več kot še toliko besed.
Pri tem sem že vnaprej vedel, da bo to velik problem, ker popolnoma nič ne obvladam risanja in ilustriranja nasploh. Zato tudi po tej poti vabim vse, ki to obvladajo, obenem pa imajo še ambicijo, predstaviti ta svoj talent tudi širši publiki, da se mi oglasijo. Sedaj že kakšen mesec na razne načine iščem in povprašujem po osebi, ki bi jo tako sodelovanje zanimalo, obenem pa pri tem čedalje bolj spoznavam, da je obvladovanje tovrstne oblike likovnega ustvarjanja zelo redka dobrina.
Morebitni interesenti najdejo moji telefonski številki v vsakem imeniku. Kljub omenjenim težkočam ostajam optimist in upam na vsaj kakšen klic.
Bojan Božič, december 2008
Obiskovalcem strani se opravičujem, ker toliko časa mečkam s temi karikaturami, vendar doslej nisem dobil še nobene ponudbe, da bi bil nekdo pripravljen risati. Nekateri potencialni avtorji sploh niso odgovorili na moje maile, nekateri so me očitno ignorirali še prej, ker očitno niso bili pripravljeni niti razmisliti o prošnji, če poznajo koga, ki se s tem ljubiteljsko ukvarja. Najbolj pa me je iritiralo spoznanje, da sta vsaj dva ali celo trije reagirali povsem v maniri samocenzure. Jezi me predvsem to, da so to mladi ljudje, ki se očitno nečesa in nekoga bojijo še prej, kot sploh pomislijo na kakšen tovrstni izdelek. Skratka, kot ugotavljam nekje na svojem blogu, Slovenci imamo (imajo) očitno vsajeno v genih, da se nič, kar se tiče tako imenovane “leve” politike, ki je sedaj na oblasti in je bila že prej 60 let, ne sme postavljati pod vprašaj. Vse to je očitno tabu, izvzet iz vsakršne kritike, še več, niti pomisliti se ne sme na to.
Očitno bo v znak hvaležnosti potrebno poimenovati ali pa preimenovati še kakšno ulico nazaj v Titovo ali Kardeljevo, saj sta dokazljivo tako deformirala slovenski folk, da si nikoli ne bo popolnoma opomogel od njunega pranja možganov, njuni ideološki dediči pa to s pridom in zelo uspešno izkoriščajo.
Jaz vsekakor ostajam “na drugi strani”, trudil se bom še naprej, da najdem nekoga podobnih misli, ki bi bil pripravljen sodelovati pri tem delu. V končni fazi, če bom tudi v bodoče neuspešen pri svojem iskanju, bom začel objavljati pa tako imenovane “scenarije”, ki sem si jih zamislil, da bi jih nato nekdo likovno obdelal. Za obiskovalce teh strani bo to predstavljalo pač nekaj več možganske telovadbe, ker si bodo brez risbe morali le predstavljati, kaj hočem povedati, pa nič zato. Vsaj sive celice bomo ohranjali v kondiciji.
Trenutno imam izdelanih 33 idej, ki bi jih rad predstavil skozi karikature; nekatere so sicer “evergreeni”, zanimive in aktualne vedno, druge pa so pač odsev trenutka, kar je tudi namen karikatur, vsaj kolikor jaz razumem to zvrst likovnega udejstvovanja in odzivanja na sprotne politične dogodke.
Prepričan sem, da tovrstnih težav ne bi imel, če bi bila na oblasti Janševa vlada. Takrat se ne bi verjetno nihče samocenzuriral oziroma preprosto “bal nečesa…” Še sedaj se ob vsaki priložnosti norčuje in kritizira Janševo vlado vsak, ki ima pet minut časa. Govorim o slovenskem levičarskem novinarstvu in njegovih “dosežkih” pri poneumljanju Slovencev.
Jaz se tega pač ne grem, upam, da je moj blog dovolj prepričljiv dokaz za to trditev.
Bojan Božič, april 2009.