Kaj pa konj Paula Revera?

Naslov današnjega bloga je vzet iz knjige Bojevali so se za nebo, avtorja Quentina Reynoldsa…

Knjiga je iz zbirke Ti vražji fantje v letečih škatlah, ki je pri založbi Mladinska knjiga izhajala davnega leta 1975. Zbirko je naročil še moj pokojni fotr, ki je zelo rad prebiral tovrstno literaturo, jaz pa sem v tem, pa, upam, da še po čem drugem tudi, “cel on…”

Kot rečeno, zbirka je izšla že pred skoraj 40 leti, ko ni bilo niti sledu o upoštevanju in spoštovanju kakšnih avtorskih in založniških pravic, saj je bilo “vse naše”, skupno, socialistično, komunistično, samoupravno, titotovo in kdo ve še čigavo; avtor in / ali založba in njune avtorske pravice pa sta bila tako rekoč nek nebodigatreba in nujno zlo…

…Za razliko od današnje literature, ko je skoraj v vsaki novi knjigi, ki jo kupimo v knjigarni ali si jo izposodimo v knjižnici, na prvih straneh prisotno opozorilo, da “…brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedano vsako…”, itd. Ker v zbirki izpred 40 let tega opozorila ni, se bom na omenjeno knjigo večkrat skliceval in jo tudi citiral, kakšen del teksta pa tudi dobesedno prepisal, in to brez posebnega zaprosila za objavo. Če bi bilo opozorilo podano, bi ga pa vsekakor predhodno upošteval, kot sem na primer tega, v tej knjigi…

V Uvodu svoje knjige, s podnaslovom Izpovedi nekega tatu, tako Reynolds na strani 9 zapiše, citiram:

…Prvi zgodbi, kar sem jih sploh napisal, sem dal naslov “Kaj pa konj Paula Revera?” Tedaj mi je bilo deset let. Zdelo se mi je, da bi bil lahko vsakdo prav tako hitro prejezdil tistih dvajset milj, kot jih je prejezdil Revere od Charlestowna do Lexingtona v aprilu 1775. Konj je odnesel največ hvale, toda zgodovina ne omenja niti imena te plemenite živali. Za večino ljudi je letalo prve svetovne vojne skoraj tako brez imena kot konj Paula Revera. Zato sem skušal ta letala oživeti, prav tako pa sem skušal oživeti vse tiste mladce, ki so jih pilotirali. Prepričan sem, da si oboji to zaslužijo (konec citata).

Google nam postreže z obilico zadetkov za Paula Revera, od Wikipedije pa do povsem konkretnih strani, ki opisujejo tega ameriškega nacionalnega junaka iz časa vojne za osamosvojitev, kot tudi znamenite bitke z Angleži za uresničitev tega cilja. Kogar zanima kaj več o Paulu Reveru in njegovi znameniti ježi, bo zagotovo našel tam, zato nima pomena, da tu navajam kaj več. Zagotovo pa je zanimiva tista splošno prevladujoča ugotovitev, da bo ime konja za vedno ostalo neznano ne nazadnje tudi iz razloga, ker v tistem času konjem večinoma sploh niso dajali imen…

In kaj sploh ima za opraviti neko neznano ime konja iz daljnega leta 1775, z aktualno dnevno-politično realnostjo v moji ljubi domovini Sloveniji? Nič posebnega, za vlečenje kakšnih vzporednic je pa kljub temu kar primerno. Na primer:

  • tatinski varnostnik podjetja Sintal Borut Hriberšek. Ko je, glede na poplavo medijskih sporočil, ukradel milijon evrov in pobegnil z njimi, tiste dni ni bilo sekunde medijskega časa in kvadratnega centimetra medijskega prostora, da nas ne bi mediji konstantno bombardirali s tem dogodkom. Folk je govoril samo o tem varnostniku, pa milijonu (včasih tudi milijonih!) ukradenih evrov, kam je pobegnil, zakaj je pobegnil, kdo mu je pomagal, kdo vse so “isti kot on…”, in podobno. Kje je ta možakar pa danes? Ali še kdo govori o njem? Ali se še kdo sploh spomni, da je nekoč obstajal in naredil neko, prosto po kulturniku Kobalu, pizdarijo? Torej, kdo je v tem primeru Paul Revere, kdo pa njegov konj?…
  • Hilda Tovšak – trenutno najbolj vroča medijska roba… Kje sta pa na primer Zidar od SCT in Črnigoj od Primorja? Vsak zase sta stokrat ali tisočkrat “težja” od Hilde, vsak bi jo lahko kupil skupaj s celim predelom Slovenije, kjer ima bajto in je doma… Pa kdo sploh v misli vzame Zidarja in / ali Črnigoja in ju strpa v isti koš s Hildo? Niti slučajno, folk sploh ne pomisli na tista dva gradbena barona, sploh ne ve, da obstajata. Kdo je torej v zgodbi o Tovšakovi Hildi Paul Revere in kdo je njegov konj?…
  • 200 milijonov dolarjev na neki mehiški banki na ime Stefania Kucan. So slovenski dominantni levičarski mediji sploh poročali o tem? Ker niso, se to po njihovi sprevrženi logiki pač ni zgodilo… Po drugi strani nas pa vsakodnevno bombardirajo z dvigom DDV, dvigom RTV naročnine, strašansko uspešnim “sporazumom oz. dogovorom” vlada-sindikati, in podobno… Kdo je tu Paul Revere, kdo pa njegov konj?…
  • Marta Kos Marko za ambasadorko v Nemčiji; Roman Jakič in njegovo poimenovanje kasarne po partizanskem hudodelcu; Drago Kos in njegovih 900 tisoč evrov letnega zaslužka; Virantove zastonj letalske karte pri državni Adrii; nekredibilna, pristranska, ozko levičarsko usmerjena in lažniva KPK; Jankovićevo šminkiranje po Ljubljani in njegovo prehajanje iz hladilnika ali zamrzovalne skrinje in nazaj, torej iz zamrznjenega predsedniškega stanja na sobno temperaturo in nazaj v trdno stanje ter nekritično medijsko spremljanje teh njegovih fizikalnih podvigov glede agregatnega stanja; “kot da” sankcioniranje novinarja in fotografa, potem pa vzpostavitev prejšnjega stanja, čeprav je fotograf dejansko začasno izgubil akreditacijo, novinar pa je baje “zamešal” pojma “poročilo” in “komentar”. Ker je to naredil pri Bratuškovi, je dobil ukor, ko pa je isto naredil “pred leti” (pri Janši ali pri Pahorju, pri kom torej, mediji?!), mu tega sploh nihče ni očital; škandalozno delovanje sodstva in tožilstva, brez zahtev po odstopih odgovornih; bančne črne (rdeče) luknje… V ozadju pa kraja še preostale državne lastnine in njen prenos na levi konto – folk o tem nima pojma, ker noben dominantni medij tega ne pogreva. Kučanova paradržava, UDBOmafija, kaj pa je sploh to? Kdo je torej tu Paul Revere, kdo pa njegov konj?…
  • vse prej naštete poteze “štiha” Bratuškova že samo s svojo pojavo v medijih; Bog ne daj, da pa še kaj blekne; mediji jo potem citirajo in hvalijo do onemoglosti… Kaj pa njen plagiat? Ker nihče ne govori o njem, očitno ta problem ne obstaja; folk pa tudi nič; briga ga; bo že, a ne, le zakaj bi drezali še v to, če ni treba; če bi bil pa kdo iz Janševe stranke, ali pa celo on sam, osebno, potem pa ja; ohoho, potem bi pa takoj obračunali z njim(i)… Kdo je tu Paul Revere, kdo pa njegov konj?…

Na strani 12 pa Reynolds zapiše, citiram:

Nekdaj sem študiral jus, a vse, kar mi je ostalo iz tistih treh let, je neko zakonsko določilo in stavek, ki ga je sodnik Brandeis napisal o plagiatu. “Če kdo krade iz ene knjige,” je zapisal, “je to plagiat. A če krade iz sto knjig, je to raziskava.” Bibliografija, ki sem jo navedel ob koncu tega poskusa (vsaka knjiga je nekak poskus), obsega kakih sto knjig, ne zajema pa vseh tistih stotin člankov iz revij in časopisov, s katerimi sem tako dolgo živel. Če je to kraja, potem upam, da me bodo kritiki vsaj počastili z obtožbo grabeža, ne pa majhne tatvine (konec citata).

Ponižno dodajam, da je tovarišica PV (Predsednica vlade) oziroma PM (Prime Minister) glede na zgoraj povedano za mene še vedno zgolj in samo PP (Prva prepisovalka oziroma Prva plagiatorka). Sto knjig na kupu še videla ni…