Običajno velja, da ima neko mesto firmo (ugledno, uspešno, znano, prodorno,…);
Za Idrijo pa velja, da ima firma mesto……
Lucidno podan “posnetek stanja” v mojem mestu/občini, vreden svojega avtorja!
Tednik Demokracija z dne 11. marca 2010 je objavil moj prispevek za rubriko Pisma bralcev z uredniškim naslovom “Mreženje oranžnih milijonarjev (2)”.
Po predhodno pridobljeni pisni privolitvi uredništva ga objavljam še na tem blogu.
Z izjemo nekaj minimalnih popravkov lektorske narave je objavljeni prispevek enak temu. Poleg tega mi ni potrebno skrbeti za omejitve glede prostora, ki je na razpolago za posamezni časopisni prispevek. Zato sem ga lahko “raztegnil”, kolikor sem želel, vsebina pa seveda ostaja ista:
Ob prebiranju zgodbe o oranžnih milijonarjih sem v svojem arhivu poiskal članek, ki je bil objavljen 20. junija 2003 v Idrijskih novicah pod naslovom Evri za županove volivce:
Kot »nepotrebno moraliziranje« je bila baje označena kakršnakoli debata o načinu razdelitve 100 tisoč evrov, ki jih je predsednik družbe Kolektor že pred volitvami namenil takrat še neizvoljenemu njegovemu favoritu g. Krapšu, sedanjemu županu. Če se že strinjam, da je debata o tem moraliziranje, pa se vsekakor ne strinjam, da je to nepotrebno, zato naj mi bo dovoljeno, da pač malo moraliziram, in to ne o načinu razdelitve, pač pa o podaritvi nasploh.
Z izvolitvijo župana g. Krapša je bilo sproščenih 400 tisoč evrov, za vsako leto njegovega mandata po 100 tisoč, ki naj bi jih občina dobila od Kolektorja zaradi takega volilnega rezultata. Od pobudnikov in realizatorjev odločitve o donaciji in razdelitvi teh sredstev pričakujem, da mi bodo posredovali vsaj dve ali tri referenčne občine v Sloveniji in prav toliko iz Evrope (Avstrija, Italija, Švica, Nemčija……), kjer se poslužujejo istega načina nagrajevanja volivcev svojih županskih kandidatov. Sam trenutno ne poznam nobenega takega primera, kar pa ne pomeni, da tega ni. Verjamem, da posredovanje teh podatkov ne bo problem, niti za Evropo ne, saj ob priznani in dokazano uspešni prisotnosti družbe Kolektor v tem prostoru ne dvomim o določenem poznavanju tudi tamkajšnjih lokalnih običajev.
Iz medijev sem razbral, da je predsednik družbe Kolektor teh 4 krat po 100 tisoč evrov obljubil takrat še neizvoljenemu kandidatu g. Krapšu. Osebno nisem prisostvoval nobenemu njegovemu predvolilnemu shodu, zato ne vem, če je kandidat to ponudbo prisotnim volivcem tudi predstavljal. To bi vsekakor moral storiti, čeprav me po drugi strani moti ravno poudarjanje, da je g. Petrič to obljubil g. Krapšu, pri čemer nikjer ne vidim obljube potencialnim volivcem. Če se je že g. Krapš intimno strinjal, in očitno se je, da je on kot morebitni župan vreden 400 tisoč evrov, je vprašanje, če so bili enakega mnenja tudi prisotni na predvolilnih shodih. Če so bili o tem obveščeni, je rezultat znan, se pravi, to ponudbo so volivci ovrednotili na volitvah. Če s tem niso bili seznanjeni, se lahko vprašamo, kaj si mislijo tisti, ki g. Krapša niso volili – so s tem nevede in nehote škodovali svoji krajevni skupnosti v smislu finančnih prihodkov? V kolikor sprejmemo to argumentacijo, me zanima, koliko bo stal naslednji župan, izvoljen čez 4 leta, ne glede na to, ali bo to g. Krapš ali nekdo drugi.
Bo to spet 100 tisoč evrov letno, morda le 50 tisoč, morda pa 200 tisoč? Kdo da več?
Najslabše je, če se omenjeno »nespodobno povabilo« nanaša na župansko funkcijo kot tako, saj je to njena popolna degradacija. Kot je žal očitno strinjanje trenutnega župana z njegovo trenutno ceno povsem iz konteksta, čeprav je v največji meri to njegov problem, se bojim, da bo to po neki inerciji prešlo na župansko funkcijo v najširšem pomenu te besede. Nastavki za tako bojazen so še preveč vidni ob letošnjem načinu razdelitve famoznih 100 tisoč evrov, saj je bilo predstavljeno, kot da je ta znesek namenjen »občini«, dejansko pa ga je delil Svet krajevne skupnosti Idrija pod predsedovanjem g. Vojka Božiča, enega od šefov na Kolektorju. Torej, Kolektor daje, ampak Kolektor tudi deli!
Kje je tu občinski svet, ki je pristojen in izvoljen za vodenje občinske politike? V tem primeru je postavljen na povsem stranski tir, povozil pa ga je Svet krajevne skupnosti Idrija, ki je po vseh trenutno veljavnih merilih in zakonih lokalne samouprave podrejen občinskemu svetu!
Na koncu vsakega mandata kakršnekoli oblasti se potegne črto in se ugotovi pluse in minuse. Običajno to nagrajujejo ali kaznujejo volivci na volitvah, pri čemer za odločanje po mojem poznavanju stvari niso potrebni nikakršni dodatni evri.
Tudi pod Krapševim županovanjem se bo potegnilo črto. Takrat naj bi videli, koliko je Kolektor občini »dal« in koliko je na drugi strani posredno ali neposredno od občine »dobil«. Za »dal« bo gotovo vse razvidno, saj smo že sedaj tekoče obveščeni o vsakem posameznem tolarju, da ne rečem evru, ki gre v te namene. Če bo tako tudi za »dobil«, pa si podpisani dovoljujem pridržati svoje mnenje zase. Bojan Božič, Idrija
V intervjuju o neki drugi temi je g. Petrič omenil, da »odnos med gospodarstvom in občino je dvosmerna cesta«. Ta »dvosmernost« pa ni veljala za časa Krapševega predhodnika g. Kodra, ki v svoji županski funkciji ni prišel niti do glavnega vhoda v stavbo Kolektorja.
Sedanji župan g. Sever je ob nastopu svoje funkcije za časopis ABC, 1. decembra 2006, med drugim izjavil, da so ugotovili, da je bila delitev sredstev donacije politično zgrešena poteza, saj so jih delili po načelu pridobljenih glasov. Ugotovili so tudi nepravilno in neučinkovito porabo teh sredstev v nekaterih krajevnih skupnostih. Predstavil je svoj model sodelovanja.
Nedavno sem izvedel še za komentar, ki kroži po idrijskih kulturnih krogih: »Običajno velja, da ima neko mesto firmo (znano, uspešno,…); za Idrijo pa velja, da ima firma mesto…« Se strinjam. Ali je že kar cela Idrija »oranžna občina«?
Morda pa tudi priprave na letošnje lokalne in županske volitve usmerja že viden scenarij. Iz Pisma bralcev je razvidno, da je bil prvi župan iz »Kolektorjevega gnezda« g. Krapš. Njega je nasledil g. Sever iz iste firme. Letos v obtoku ni še nobenega »uradnega« imena od tam, se pa govori, da bo še za en mandat kandidiral sedanji župan. Sam baje nima nobene tovrstne želje, vendar, če bo g. Petrič ukazal, jo bo verjetno takoj »imel«.
Brez osnove pa niso niti govorice, da bo tokratni favorit oranžne barve.
»Občinski odbor ZARES Idrija« je edina politična stranka v občini, ki ima svoj sedež v bivši upravni stavbi Rudnika, sedaj v lasti Kolektorja. Ta ima seveda pravico, da s svojimi prostori razpolaga po lastni presoji, kajti v lokalnih medijih nisem zasledil ponudbe Kolektorja za oddajo prostorov v najem. Stranka ZARES je očitno edina primerna, da lahko deluje tam.
Če sledimo tem dejstvom, ne bo nobeno presenečenje, če bo Kolektor naredil županskega kandidata in s tem župana, dobesedno čez noč. V Idriji je postalo namreč kar samoumevno, da se Kolektorjevega kandidata hkrati vidi tudi že kot novega župana.
V medijih lahko zasledimo kritične pripombe na razmere v občini, ki jih je 17. II. 2010 predstavil bivši župan, sedanji občinski svetnik, pred nastopom županske funkcije in po njej do odhoda v pokoj svetovalec predsednika uprave Kolektorja, g. Krapš. Morda pa tudi to nakazuje, kam tokrat »pes taco moli?«
Da Kolektor ne bi mogel spet postaviti svojega župana? Še predel Mokraška vas je lahko prešel iz KS Spodnja Idrija (kamor je vedno spadal) v KS Idrija, katere del ni nikoli bil. V Mokraški vasi stanujeta g. Petrič in g. Sever. »Ljudski glas« ima verjetno prav, ko pravi, da je do tega prišlo samo zato, ker g. Petrič nikakor ne bi hotel biti »pod Svetlikom« iz Hidrie, če bi Spodnja Idrija postala nova občina. Splošno znano je, da se »ne marata«, zakaj ne, vesta pa verjetno le sama.
Bojan Božič , Idrija
se nadaljuje