Ajdovski prvoborci in prvoborke

Odgovorni tovariši so jezni, če jih kdo kaj vpraša.     Žarko Petan, Aforizmi

Odgovorne tovarišice pa tudi,  dodajam jaz…

Ravnateljici Osnovne šole Danila Lokarja v Ajdovščini sem 5. septembra poslal naslednji e-mail:

Od: Bojan Božič
Poslano: Ponedeljek, 5. September 2016, 10:06
Za: ‘irena.kodele-krasna@os-ajdovscina.si’
Zadeva: O zgodovini

Spoštovana gospa ravnateljica,
nekje na nekih spletnih straneh sem prebral vaš odziv na dogodek, ki se je zgodil ob svečanem odprtju nove osnovne šole, katere ravnateljica ste. Izjavili ste baje tako (citiram): »Tudi Rimljani so bili okupatorji na našem ozemlju, pa se mi zdi zares čudno, da se nad tem nihče ne zgraža« (konec citata). Vljudno vas naprošam, da mi podrobneje osvetlite to vašo izjavo. Kot ljubiteljskega, sicer povsem amaterskega zgodovinarja, me predvsem antika še posebej zanima, znotraj nje pa predvsem grški in rimski prispevek takratni svetovni civilizaciji. Zato vas prosim za odgovor oziroma podrobnejše pojasnilo omenjene izjave, ker je ne morem povsem uskladiti z mojim dosedanjim poznavanjem »rimskega obdobja na naših tleh…«. Za vsako pojasnilo, ki bo dodatno osvetlilo moje poznavanje omenjenega obdobja, se vam že vnaprej zahvaljujem. Hvala za razumevanje in lepo pozdravljeni.
S spoštovanjem, Bojan Božič

Za taka in podobna vprašanja, ki jih naslavljam nosilcem kakršnihkoli javnih funkcij (ravnateljevanje vsekakor sodi mednje), sem si sam sebi postavil rok 7 dni, v katerem dopuščam naslovnikom, da mi odgovorijo. O tej svoji navadi sem tudi že prej večkrat pisal na tej spletni strani. Odgovorov praviloma ne dobim; zelo redke tovrstne izjeme zgolj potrjujejo pravilo, da je 7-dnevno čakanje navadna izguba časa…

To pravilo očitno velja tudi v tem primeru. Danes je 12. september, odgovora ni in ga torej tudi ne bo. Da bi se tovarišica ravnateljica izgovarjala na kakšen dopust, je malo verjetno, ker se priprave na novo šolsko leto začnejo že proti koncu avgusta. Morebitna bolniška odsotnost je sicer možna, vendar je ob “pionirski otvoritvi” tovarišica ravnateljica izgledala povsem v formi… Da bi se izgovarjala na pomanjkanje časa, pa verjetno še sama ne pomisli. Konec koncev je že za pripravo pionirskih uniform in ostale scene v zvezi s tem od nekje končno morala vzeti kar nekaj ur za psihično in fizično naprezanje, poleg običajnih nalog in opravil v zvezi z začetkom šolskega leta, ki jih verjetno tudi ni malo. Če je torej imela čas za pripravo celotne titoistične scenografije, bi lahko našla 10 minut pa še za odgovor na moj e-mail…

Na svoji spletni strani se predvsem odzivam na razne ideološke provokacije in demonstracije moči, ki si jih privoščijo levičarski skrajneži, zadrteži, provokatorji in agitpropovci. Enkrat sem npr. polemiziral z bivšim ajdovskim županom, tovarišem Marjanom Poljšakom, drugič pa z malo širšim okoljem, tako imenovanimi “primorskimi župani”, ki jih je poosebljal takratni župan občine Šempeter- Vrtojba, tovariš Dragan Valenčič.

Na to, zadnjo provokacijo s strani ajdovske tovarišice ravnateljice, sem se odzval pa s stripom, ki sem ga naslovil “Wajdušna je rdječa” in si ga lahko ogledate tukaj.

Tudi ravnateljičina izjava, da je bil na prireditvi prikazan nekakšen pregled svetovne in slovenske preteklosti od prazgodovine do danes (citiram po spominu), je vsekakor vredna svoje avtorice. Prireditelji so torej v isti koš strpali neke naše predhodnike iz Potočke zijalke, in nekega psihopata, tirana in množičnega morilca po imenu Tito. S čigar vednostjo in po njegovem ukazu so v jugoslovanskih koncentracijskih taboriščih in moriščih takoj po vojni komunistični morilci pobijali tudi otroke podobne starosti, kot so bili v “njegove” cunje oblečeni njihovi tokratni ajdovski vrstniki… Teharje, Šterntal, Huda jama, Petriček, to niso neka arheološka najdišča ostankov nekih praljudi izpod Karavank, to je tukaj in zdaj. Ne krivi ne dolžni ajdovski učenci pa so s svojo vsiljeno maškarado morali častiti ravno ta zločinski povojni komunistični čas…

Če hočejo organizatorji in prireditelji proslave oboževati svojega zločinskega idola Tita, naj to delajo doma, kolikor jih je volja. Pri miru pa naj pustijo otroke, ki niso njihovi, ki so jim zgolj zaupani samo za nekaj ur dnevno, da bi jih v šoli naučili kaj pametnega in uporabnega. Morda bi lahko začeli kar s poučevanjem resnice o času, ki so ga bili prisiljeni prikazovati ajdovski “pionirčki”. Morbidne obrede čaščenja svojega krvavega idola naj pa raje obdržijo kar zase…