Kdo se še spomni slabo odigranega prizora razočaranja, sicer pa z običajno pobalinsko ostrino posredovanega napadalnega očitka, značilnega za tovrstno komuniciranje “vseh in vsakogar” z vlado v obdobju 2004-2008, ki ga je leta 2005 na takratnega predsednika vlade Janeza Janšo naslovil župan občine Šempeter- Vrtojba g. Dragan Valenčič?
“Ni vas bilo, gospod predsednik…” (na proslavo 60. obletnice prve slovenske vlade v Ajdovščini…).
Že večkrat prej, pa konkretno takrat, pa tudi še pozneje je bilo s takratne vladne strani povedano, da ajdovska vlada leta 1945 ni bila prva slovenska vlada, ampak kvečjemu prva slovenska povojna vlada. Vendar so vsi takrat prisotni primorski župani to mirno prezrli in venomer gnali svojo prvo, pa prvo, pa prvo slovensko vlado… in jo s prisotnostjo na proslavi svojemu razumevanju zgodovine ustrezno (po)častili.
Jaz sem si pozneje prav glede tega dopisoval z ajdovskim županom Poljšakom, ki je avtor zelo zanimivega odgovora v tej zvezi in sicer glede striktne uporabe imena dvorane v Ajdovščini za “dvorano prve slovenske vlade” (brez dodatka povojne).
Danes sem se udeležil odkritja spomenika Filipu Terčelju v Ajdovščini. V največji meri sem šel predvsem zaradi dogodka samega, poleg tega pa je Ajdovščina čisto blizu, saj smo tako rekoč “sosedje čez grič”. Malce pa sem čutil tudi kar nekakšno dolžnost, da grem tja, saj sem nekoliko sodeloval v polemiki z nasprotniki tega spomenika, ki jih vsaj za moje pojme pooseblja župan Poljšak.
Toliko sem že realista, da sem bil povsem prepričan, da Poljšaka danes tam ne bo, pa tudi drugih primorskih županov, ki se sicer tako radi postavljajo s svojo “primorskostjo”, ne. Če sem koga vseeno prezrl, se mu opravičujem.
Proslava ob odkritju spomenika je bila izvedena zelo lepo. Ustrezen ton je dodalo sodelovanje škofa-ordinarija msgr. Metoda Piriha, ki je po nagovoru spomenik tudi blagoslovil. Največji presežek pa je bilo število prisotnih; Cankarjev trg je bil povsem poln. Dvomim, da je kdo od njih sploh pogrešal Poljšaka. Zato se mu tudi kakšnega vprašanja v smislu naslova tega bloga verjetno ni treba bati… Po pripovedovanju ajdovskih znancev se je danes sicer “boril” gor po Nanosu skupaj s Stanovnikom in podobnimi.
Naslednjo priložnost, da si bo lahko še dodatno popravil “slab okus”, ki mu ga je morda pustilo v ustih današnje odkritje spomenika Filipu Terčelju, bo tudi imel že prav kmalu. Praznovali bodo 65. obletnico ustanovitve prve slovenske vlade, pa bo spet vse tako, kot “mi” rečemo in hočemo…
Pa mediji? Razen običajnega bliskanja fotoaparatov nisem opazil nobenega snemalca; lahko da je vseeno kdo le posnel dogodek. Ker ne spremljam slovenskih TV in RA programov, mi bo to ostalo neznanka.
Ustaljeno pravilo rumenega in siceršnjega svetovnega novinarstva je baje to, da ni novica, če pes ugrizne človeka, ampak je novica, da je človek ugriznil psa.
Za naše dominantno novinarstvo, ki je sicer unikatno vse tja do meja doslej znanega vesolja, bi bila morda novica, vredna vsaj minimalne pozornosti, verjetno v smislu:
“V Ajdovščini so odkrili spomenik županu Marjanu Poljšaku. Slavnostni govornik je bil župan Marjan Poljšak.”