Poljšakovi spomeniki

Datum objave: 23.10.2007
Medij: Delo
Naslov: Poljšak bi Terčelju postavil le doprsni kip
Avtor: Irena Žgavc
Datum odgovora v pisma bralcev: 26.10.2007
Avtor odgovora: Bojan Božič
Objavljeno: NI OBJAVE
Moje pismo g. Poljšaku in njegov odgovor sta bila objavljena v Demokraciji 29.11.2007

Ajdovski župan Marjan Poljšak razume postavitev spomenika Filipu Terčelju na Cankarjevem trgu v Ajdovščini »kot sredstvo za propagando o komunističnem povojnem nasilju, ki naj bi učinkovala v prid političnim opcijam in posameznikom z lokalne politične scene«.
V zvezi s tem prispevkom izpod peresa Irene Žgavc sem poslal ajdovskemu županu g. Poljšaku krajše e-pismo. Na lokalnem radiu, ki ga slišimo tako v Idriji kot v Ajdovščini, večkrat zasledim najave dogodkov, ki se bodo odvijali »v dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini«. Kot župana ali pa občana občine Ajdovščine ga sprašujem, kaj je storil, da ne bi prihajalo do očitnega prikrojevanja zgodovinske resnice, ker ajdovska vlada leta 1945 ni bila prva slovenska vlada. Zgodovinsko gledano je bila kvečjemu druga. Pripominjam tudi, da če bi bila zadeva obratna in bi se poimenovanje te dvorane kakorkoli spremenilo, bi nasprotniki takega poimenovanja takoj kričali o reviziji zgodovine. Zato me čudi, da o taki reviziji zgodovine, ki se pojavi vsakič, ko se omenja to dvorano kot….prve slovenske vlade, g. Poljšak molči bodisi kot župan ali pa navaden občan, ki mu zgodovinska dejstva niso tuja. Sedanje poimenovanje zagotovo tudi služi kot sredstvo za propagando, ki učinkuje v prid določeni politični opciji, vendar tej očitno lahko služi. Gospod župan mi je na kratko odgovoril in mi postregel z zelo zanimivo utemeljitvijo imena te dvorane. Pravi, da je »dvorana prve slovenske vlade« ustaljeno ime, večina (nas) je očitno ponosna na to, to ni trditev o zgodovini, na proslavah 60. obletnice in ob drugih priložnostih je bilo povedano, da so bile vlade že prej, gre za ime, ki (nam) je všeč in ima politično konotacijo. Pri spomeniku Filipu Terčelju pa menda pobudniki z očitno političnimi nameni zanikajo političnost njihove akcije in še več, zlorabljajo politično podobo Terčelja, ki je bil narodnjak in krščanski socialist, za svojo politično propagando, ki je izredno različna od njegove podobe. Nesprejemljivo je tudi, da so nas postavili pred izvršeno dejstvo – kip je ulit in postavili ga bomo, nič niso občine vprašali, kaj misli. Zanimiv je predvsem prvi del županove utemeljitve. Vsaj kolikor je meni poznano, je g. župan prvi, ki je eksplicitno povedal, da si eni lahko vzamejo pravico do revizije zgodovine, kadar jim to ustreza. Če je določeni politični opciji neko ime preprosto »všeč«, ga proglasijo še za »ustaljeno ime«, na to ime »je večina od nas ponosna« in to je dovolj, da ime ostane. Kdo še ve, kaj se je govorilo na 60. obletnici? Taka obletnica je samo enkrat in nikoli več, najave dogodkov v tej dvorani pa spremljamo tako rekoč vsakodnevno. Gospod župan je hote ali nehote pokazal na prakso, ki se v Sloveniji vedno bolj širi in ji očitno podlega vedno več ljudi. V neposredni ajdovski soseščini smo imeli primer Vipave, ko so hoteli postaviti spomenik banu Natlačenu. Predstavniki določene opcije so izjavili, da je bil Natlačen kolaborant, belogardist in še kaj, da se je klanjal duceju in da zato ne sme dobiti spomenika. Pa ga ni dobil, kljub temu, da se je s tem strinjal župan Vipave in Krajevna skupnost Manče! Pa tudi kljub temu, da so prava zgodovinska dejstva precej drugačna od tistih, ki so si jih izmišljali nasprotniki spomenika. Ob obnovitvi procesa proti nadškofu Rožmanu so ga nasprotniki obtoževali vsega mogočega, čeprav zgodovinska dejstva temu ne pritrjujejo. Ampak ne, če smo mi rekli, da je Rožman izdajalec in zločinec, je to tako in nič drugače. Pa se spravljajo na njega, samo da ga že pred nameravano obnovo procesa čim bolj oblatijo. Skratka, po Poljšakovo, »če mi tako rečemo«, če je nekaj »nam« všeč, je to tako in nič drugače. Pa še »politično konotacijo« ima lahko vsaka zadeva, o kateri »mi« tako odločimo, tista, za katero rečemo, da je nima, je pa nima! Spomenika ne bo zato, ker niso pridobili občinskega mnenja. V Vipavi so ga imeli, pa spomenika kljub temu ni!

V Delu z dne 03.11.2007 izpod peresa iste novinarke izvemo, da “v središču Ajdovščine ne bo spomenika Filipu Terčelju”. Ajdovski občinski svet je sledil pomislekom župana in podprl njegovo pobudo za zavrnitev predloga o lokaciji spomenika.

Pa je bilo še enkrat tako, kot “mi” hočemo, bi dejal Poljšak in še kdo…...