…V Sloveniji je po mojem prepričanju 99 % medijev v lasti komunističnih struktur. Kakorkoli jim rečemo: dominantni, rdeči, levičarski,……, vsi so ideološko, kapitalsko, UDBovsko, agitpropovsko,… povezani s starimi komunističnimi in socialističnimi strukturami Titove Jugoslavije in / ali njihovimi ideološkimi in biološkimi nasledniki…
…En ubogi procent odpade na preostale medije, ki se bolj ali manj uspešno postavljajo po robu prevladujoči večini… Tudi to je seveda moja ocena…
…Modus operandi in modus vivendi tistih 99 % temelji predvsem na brezpogojnem upoštevanju in spoštovanju osnovne maksime, ki jo zvesto prakticirajo: če o nečem ne poročajo in ne pišejo, se tisto pravzaprav sploh ni zgodilo. Če pa hočejo sesuti “svoje” ideološke nasprotnike, bodo v njihovo škodo pisarili v nedogled, si ob tem še izmišljali, lagali, pretiravali,… Vse s ciljem, za vsako ceno onemogočiti nasprotnika in ga izbrisati z obličja Zemlje…
…Nekoč se je temu preprosto reklo “Sindrom TASS”, in je tudi deloval, oziroma, v Sloveniji zelo uspešno deluje še danes. Nekdanji sovjetski inštruktorji bi bili (so?) upravičeno ponosni na svoje slovenske učence, saj so jih le-ti v marsičem še prekosili in absolutno presegajo njihova pričakovanja…
Priloženo fotografijo tokrat komentiram prav zato, da malo razbijem ta utečeni Sindrom TASS. Snel sem jo nekje z neta in že prvič, ko sem jo videl, mi je, poleg glavne igralke seveda, v oči padla predvsem poza tiste “pevke” v ospredju, ki je sicer nekoliko zamaskirana, pa saj me tudi prav nič ne briga, kdo je… V oči bode predvsem njeno preseravanje in spakovanje ter način, kako drži mikrofon v eni in zastavico z zvezdo v drugi roki…
Upoštevaje Sindrom TASS se teh slik ne vlači po nobenem mediju iz kvote 99 %, zato se jih tudi ne komentira, se ne norčuje iz njih, se ne izživlja nad njimi, se ne opredeljuje do njih, skratka, ni jih… Folk ne ve zanje, zato o njih ne modruje, ne misli nanje, zanje sploh ne ve več, ga ne brigajo, zato jih ne kritizira ali hvali, kar vse skupaj preprosto pomeni, da se tista zabava tako rekoč sploh ni zgodila…
Meni pa tisto pevkino prepotentno dokazovanje nečesa, ne vem sicer sploh, česa, (izkazovanje kompleksa večvrednosti, morda?), na način, kako drži “žurerske pripomočke”, izredno plastično in realistično ilustrira tisti znani rek iz moje mladosti, ki je označeval sicer neko imaginarno žensko, rekli smo ji kar “ona”, ki je sicer rada seksala, še rajši je pa delala pompin. In se je reklo približno tako: “Ja, tak’ umazanega tiča je imel, da ga je “ona” morala z rokavicami prijet’, preden ga je dala v usta…”
…Če bi ta na sliki imela še rokavice, bi bil prizor pa res 100 % kopija tiste “one”. Tako je pa le 99 %…