Naslov tokratnega prispevka se zgleduje po napisu na eni od primorskih hiš iz nekdanje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), ki je bilo uvedeno leta 1947.
Vzroki za uvedbo obeh con so izbruhnili že ob koncu druge svetovne vojne in neposredno po njej. Zahodni zavezniki so hoteli z zasedbo Trsta in okolice preprečiti Titu in njegovim komunistom, ki so bili pod neposredno komando Stalina, da bi Rusi skozi “stranska vrata” prodrli neposredno na Jadransko morje, če bi Trst ostal Jugoslaviji. Zato je bila uvedena cona A. Cona B pa je zajemala preostali del slovenske obale, in del Istre do reke Mirne. Ta del Istre je potem Kardelj velikodušno prepustil svojemu hrvaškemu komunističnemu kompanjonu Bakariću. Zaradi Kardeljeve internacionalistične doktrine, ki ji je botrovalo še nepoznavanje zemljepisa in zgodovine (Kardelj je bil po stroki učitelj!?), je zato danes slovensko-hrvaška meja na reki Dragonji, namesto na reki Mirni… Po Londonskem sporazumu iz leta 1954 je nato cona A dokončno pripadla Italiji, cona B pa takratni Jugoslaviji. Nakar je leta 1975 to stanje dokončno potrdil še Osimski sporazum.
Seveda se je v letih 1947 – 1954 vršila strahovita propagandna, agitpropovska, vohunska, obveščevalna, diverzantska in celo morilska dejavnost jugoslovanske strani, ki je že vnaprej izgubljeno bitko za cono A izkoriščala za svoje ozke komunistične, internacionalistične in kominternovske interese. S pomočjo časopisov in radia pa so indoktrinirali slovensko ljudstvo, da je bilo povsem zaslepljeno, enostransko informirano, oziroma namerno dezinformirano, in zato totalno poneumljeno. Zgodovina se ponavlja – a ni danes povsem isto?! Morda je razlika le v tem, da danes levji delež poneumljanja odpade na televizijo, drugih razlik pa ni.
Mimogrede, prvi TV sprejemniki so se v Ameriki pojavili na trgu leta 1928, v slavni Titovi Jugovini pa, kdaj že?!?! V Sloveniji leta 1958, recimo! Za primerjavo – barvna TV je v Ameriki začela redno oddajati leta 1950! Pa je menda tisti zahodni kapitalizem in imperializem največje zlo, ki danes vlada svetu – le poslušajte v teh dneh Združeno levico, ki hoče ponovno uvesti socializem in / ali komunizem… Konkretna učinkovitost enega ali drugega sistema je razvidna pa tudi iz primerjave omenjenih letnic, na primer…
…Pomemben del prej omenjene propagandne in agitpropovske dejavnosti so bile tudi tako imenovane “mazaške akcije”, ko so “neznani domoljubi” ponoči pisali po fasadah hiš razna udarna gesla in bojevite parole. Po kakšnih še ohranjenih starih primorskih hišah so še danes marsikje vidne. V mojem mestu je bil na primer še dolgo po vojni viden velik napis na mestni klavnici: “Tito je naš!” To je bil baje tudi eden od razlogov, da Tito ni nikoli obiskal Idrije – ta “izgovor” se je sicer le šepetaje omenjal v kakšnem bolj sproščenem pogovoru in vzdušju…
V takratni coni B so tako neko noč poslali izbrane vojake iz neke bližnje kasarne na eno takih mazaških akcij. Že prej so jim ukazali, kaj morajo pisati po zidovih hiš, in kje. Vojaki so torej kracali po fasadah hiš v dotični obmejni vasi, napisali, kar jim je bilo ukazano, in se še ponoči vrnili v kasarno.
Kar predstavljam si krohotanje in zabavo italijanskih karabinjerjev, financarjev in obmejnih stražnikov na drugi strani meje, ko so zjutraj zagledali na eni od hiš na jugoslovanski strani napis: Тукај је Словенија!
…Pa ni bil tisti jugo vojak, ki je to napisal, prav nič kriv za italijansko zabavo, ki jo je nehote povzročil. Samo zvesto in poslušno je izvršil ukaz, da se to noč piše po hišah “Tukaj je Slovenija!” Ker je prihajal nekje iz juga bivše Jugovine, kjer je bila cirilica njegov edino poznani način pisave, in je bil pismen pač toliko, kolikor je obvladal cirilico, je pa tudi napisal tako, kot je edino znal…
Italijani so se režali, naši pa… Zanikati niso mogli, saj je hiša stala tam, napis na njej prav tako, viden v vsej svoji veličini (saj temu je bil tudi namenjen, ne). Torej, tiho so bili, obstoječi mediji tega niso pogrevali, vsak morebitni poskus nasprotne strani, da bi to obesila na vsaj malo večji zvon, so verjetno označili pa za gnusno izmišljotino in sovražno propagando proti narodom in narodnostim Federativne ljudske republike Jugoslavije in njenemu vodji, največjemu sinu Jugoslavije, dragemu tovarišu Titu… Folk bi pa to brez razmisleka požrl in postal še bolj sovražno nastrojen proti izkoriščevalskim zahodnim kapitalistom in imperialistom…Déja vu…
…Ko te dni na internetu spremljam vsakodnevne proteste pred ljubljanskim sodiščem, in si ogledujem posnetke od tam, me zanimajo tudi sporočila na transparentih, ki jih nosijo protestniki. Za moj okus so nekateri celo “premehki”, velikokrat še preveč taktno nagovarjajo ali opozarjajo subjekt svoje kritike. Zgražajo se nad Maslešo, recimo, v smislu “kot vrhovni šef sodišča dopuščate zavlačevanje…” Zavedati bi se morali, da si Masleša ne zasluži kritike zato, ker dopušča tako stanje, ampak, da je na tistem položaju ravno zato, da se tako stanje lahko nemoteno odvija… Isto velja za sodnike na vseh ravneh, ki so se doslej “izkazali” v aferi Patria, ali pa za Fišerjeve tožilce iz iste zadeve, prav tako… Od bivših partijskih sekretarjev, ki so v komunizmu evidentno kršili človekove pravice v raznih fazah obtožbe in / ali sojenja, pač ne moreš pričakovati drugega, kot tovrstno obnašanje, ki ga v tej zadevi že vseskozi izpričujejo. Vplivanje na njihovo sodniško ali tožilsko strokovnost je povsem brez haska, kajti oni so postavljeni na tiste položaje ravno zato, da se ta zadeva odvija tako, kot se. To je zgolj neprikrita demonstracija moči in prikaz, kdo ima v Sloveniji absolutno oblast. To je kristalno jasno “tepihovanje” Slovenije, kjer Masleševa sodišča pošiljajo v zapor osamosvojitelje, agresorske poveljnike nekdanje JNA po oproščajo kar po vrsti. Potem jim bodo prisodili pa še odškodnino, ki jim jo bodo verjetno nakazali na isti račun, kamor so dobili že “honorar” za izbrisane. Slovenci pa to tiho in vdano požiramo in raje udrihamo po žrtvah, kot pa po njihovih rabljih. Njim smo očitno dali bianco menico za tovrstno početje, in se “jih bojimo”, kar koli naj bi to pač pomenilo. Jaz se jih že ne…
Jaz bi zato namesto napisa “MASLEŠA GO HOME!”, raje napisal “Маслеша, кући!” Kajti, za odnos nekdanjih partijskih sekretarjev in aparatčikov do angleščine je verjetno bolj značilno njihovo pojmovanje v smislu “pa ko jebe one Engleze ili Amerikance, jel’ da…”, kot pa, da bi imeli nek normalen odnos do Zahoda in vsega zahodnega…
…V nadaljevanju bi nato poziv zgolj nadgrajeval, naslednjič morda še z “ш ц…, a še nisi šel!?, kajti, praksa kaže, da je naslovnik vse take pozive doslej ignoriral…
Glede na to, da sem z naslovom tokratnega “post-a” potegnil vzporednico z dogajanjem izpred 60 in več let, predstavljam različico transparenta, ki bi ga jaz dvignil pred ljubljanskim sodiščem v teh dneh. Zanimivo bi bilo slišati odzive na tokratni predlog, in to s strani ideoloških dedičev tistih, ki so takrat, v času cone A in B, ukazali pisati tisto parolo po starih primorskih bajtah…
P.S. Trenutno je to največ, kar lahko osebno doprinesem k demonstracijam pred sodiščem. Če se bo transparent s to vsebino morda pa celo pojavil tam, me bo veselilo…
