Naslov je povzet po istoimenski knjigi Ernesta K. Ganna.
Današnja mladež o takih knjigah nima niti pojma, zato se tudi ne zaveda, kakšne življenjske resnice bi lahko spoznala, in se iz njih kaj naučila. Če bi le vzela kakšno tovrstno knjigo v roke, seveda…
Avtor že za uvod zna poiskati ustrezen citat, ki nas vpelje v vsebino, zato se upravičeno veselimo zanimivega in poučnega nadaljevanja. In knjiga resnično ne izneveri naših pričakovanj.
Knjiga je izšla pri založbi MK, daljnega leta 1973. Ker nima nobenega poduka glede spoštovanja avtorskih pravic (le kdo je leta 1973 mislil na take “malenkosti” – v takratnem socializmu in komunizmu je bilo tako ali tako “vse naše”…), si dovoljujem prepisati uvod oziroma citat v neokrnjeni obliki. Celo v kurzivi ga podajam, kot je tudi v knjigi…
“Naučil te bom, kako ubežiš smrti.
… nad vzhodnim morjem živi krokar, Jitai – topoglavi po imenu. Ta topoglavec ne leti bogve kako visoko, zdi pa se prav neumen. Njegovi skoki so kratki in previdni, tudi gnezdi vedno tesno skupaj z drugimi svoje vrste. Ko gredo naprej, se ne upa postaviti na čelo in ko se umikajo, noče biti med zadnjimi. Ko se hrani, vzame, kar ostane drugim pticam. Zato ta vrsta ptic nikoli ne izumre, ker ji nihče ne more do živega.
Ravno raščeno drevo pade prvo. Vodnjak s čisto vodo je prvi prazen.”
– Taikung Džen, v pogovoru s Konfucijem.
V spodnjem stripu nastopa junak, za katerega sem osebno trdno prepričan, da ni ne “ravno raščeno drevo” in ne “vodnjak s čisto vodo”…
Nagradno vprašanje za en bivši jugo dinar (odgovor več tudi vreden ni): Glede na pogovor modrecev – kaj pa je potem sploh še lahko naš stripovski junak?…
