*Google postreže s celo paleto prevodov oziroma pomenov te latinske fraze. Za post se mi zdi še najbolj ustrezna varianta “nekaj za nekaj”…Na koncu bo tako, kot pravi naš lokalni priložnostni izrek, nekakšna “prigodnica”: “…tak’ bo, kot v Poljanah…ko so vsi dobil’…eni na tombol’, eni pa pol’, ko so se na veselic’ stepl’…” Ko so eni torej dobili “činkvin”, eni pa “po činkvinu” (po betici). Tako je moj star fotr običajno tolmačil to frazo. Moje mnenje o tem, kdo bo v nedeljo dobil eno, kdo pa drugo, je iz tega posta pa tudi jasno razvidno, upam…
Januarja sem napisal spodnji TW, prvega, ki ga tu prilagam. Požarjevo kandidaturo na volitvah za DZ 2018 sem od prvega trenutka dalje jemal zgolj kot promocijo njegovega novinarskega biznisa. Ni bil ne prvi, verjetno tudi ne zadnji, ki je volitve izkoristil za (samo)promocijo nekega drugega področja svojega delovanja. Spomnimo se samo volitev predsednika RS in nekaj eksotov, ki takrat kot po pravilu “zažarijo” na slovenskem političnem nebu, potem pa brez sledu izginejo, od koder so prišli… Njih niti ne jemljem resno, Požar je pa le toliko znan, da bi človek rekel “…dobro, vsaj pove naj…saj mu vendar na frisu piše, da si rihta biznis, ne pa politično kariero…”
Pri nas, v naši volilni enoti, je to demonstriral še bolj očitno s tem, ko je bil njegov kandidat Ferjan. Vemo, koliko glasov je dobil, in vemo, kako sta svoje sodelovanje prav kmalu tudi zaključila. Tukajšnji domorodci se res vsi poznamo med sabo. Zato smo lahko Ferjana takoj “dali tja, kamor spada…”, Požarjevo listo pa ocenjevali v skladu s tem… Ali pa zavarovalničar Paglavec, ki je svojim klientom pošiljal SMS-e, v katerih je agitiral za izvolitev za občinskega svetnika. Požar je menda prvi to obelodanil, se ustrezno razpisal o tem (jaz sem mu sledil samo na TW), razburjeno in jezno ugotavljal, da je taka zloraba osebnih podatkov zrela za ovadbo in takojšnje ukrepanje; da ne govorimo o možnosti, da bi bil inkriminirani kandidat ob vsem tem nazadnje pa še izvoljen!?!… No, kmalu bo eno leto od takrat, Paglavec mirno sedi v občinskem svetu, kot član Cerarjeve SMC kroji lokalno politiko in se ne sekira za nič, ker mu očitno nihče nič noče. Tudi Požar ne…Sodeč po odzivih na tvitosferi, je povsem “pozabil” nanj. Med predvolilno kampanjo mu je Paglavčeva zloraba zagotovila ravno dovolj “štofa” za njegovo pisanje, po volitvah ga pa “kakšen Paglavec iz tiste idrijske luknje tam dol” sploh ne briga več. Na volitvah je bil vsaj neka lokalna konkurenca “njegovemu” Ferjanu, zdaj pa še to ne… Že pred volitvami sem upravičeno (po)dvomil v Požarjevo “politično kredibilnost”, tvital o tem…in imel prav…
Saj stvari se same postavljajo na svoje mesto. Danes se Požar hvali, da je s svojim medijskim delovanjem že tri Serpentinškove ministre “skrajšal za glavo”, četrtega ima pa že “v paci”, baje. Pa nisem zasledil ene same samcate grožnje ali napada s strani kakšnega Savića ali pa Kordiša nanj in na njegove medije zaradi tega. Vsi pa vemo, kako sta imenovana, pa še kakšen drug boljševik tudi, grozila reviji Demokracija in NOVA24TV glede oglaševanja državnih firm. Čeprav ta dva medija nimata nikogar “na vesti”, še najmanj pa kakšnega ministra… Ne vem, koliko je Požar odvisen od takega oglaševanja, če sploh je. Četudi morda ni, bi moral gnev levičarjev vseeno pokasirati. Že zgolj kot “rabelj” treh Serpentinškovih ministrov, če jih je res on “odžagal”, zahvaljujoč svoji medijski učinkovitosti…
Dominantni MSM in levičarski ekstremisti podobno “pestujejo” Jelinčiča. On lahko npr. sredi Ljubljane v mikrofon javne RTV bluzi čez migrante, jih zmerja in pošilja tja, od koder so prišli. Mula, ki mu tišči mikrofon pod nos, se zdi sama sebi pomembna, Baletnikovo gobcanje objavijo v osrednjem dnevniku, kritike nobene, zgražanja, groženj… tudi ne, dominantni MSM prakticirajo “sindrom TASS.” In…nič…Padalec lahko izreče vse… Nasprotno pa Branku Grimsu prežvečijo vsako besedo, četudi povsem upravičeno opozarja na ilegalne migrante. Za vsako malenkost ga pribijajo na križ. Pa tudi, če nič ne reče, si gladko izmislijo nekaj, samo, da tolčejo po njem…
V tem oziru sta Jelinčič in Požar vsekakor “ljubljenca” dominantnih MSM. Zakaj je temu tako, si lahko mislim, dokazati ne morem, zagotovo pa drži, da “brez (predhodnega) dela ni (sedanjega) jela”… Naročnik “dela” je seveda vedno na dobičku; stroški “jela” za ta dva so zanj zanemarljivo majhni…
Žigo Turka imam še vedno prav “tam”, kjer sem ga imel že pred januarskim TW. Kolikor sem te 4 mesece spremljal njegovo tvitanje, bo “tam” tudi ostal… Včasih že podvomim celo v to, da je bilo tisto levičarsko “kulturno” pljuvanje po njem kot ministru Janševe vlade, tam pred Cankarjevim domom, res “spontano” in iz čistega sovraštva… Sedaj se z levičarji zelo dobro ujame; vsaj takrat, ko je treba zabavljati in udrihati čez Janšo… Isti je, kot Hvalica. Ta jih je kot SDS-ov poslanec “fasal” od LDS-ovca Kacina z zvitim cajtengom Delo. Le-to se je potem, na prvi strani, norčevalo iz Hvalice zaradi te tepežnice, ker je bil pač “Janšev”. Sedaj, ko Hvalica ni več “Janšev”, mu to isto Delo ponudi prostor na svojih straneh, ki ga Ivo hvaležno pograbi z obema rokama, da potem skupaj z novinarji in uredniki Dela družno tolčejo čez Janšo. “Delovci” se seveda znova norčujejo iz Hvalice, le izvedba je nekoliko drugačna. Seveda Hvalica ni toliko “prehlajen”, da se tega ne bi zavedal…Kot tudi jaz nisem toliko, da ne bi verjel, da ga s tem nekdo vleče za “nekaj” tam spodaj med nogami…
Enako dolgo sem spremljal tudi Brščiča. V zadovoljstvo mi je predvsem to, da sem že januarja podvomil vanj. Njegovi TW so v tem času ta dvom samo še verificirali. V spodnjem linku ga dajem v isti koš z “žrtvami” podobnih fake medijskih umorov in / ali MSM manipulacij. Sedaj sem prepričan, da sem ga z razlogom uvrstil v družbo s Požarjem in Turkom.
Kako pa Brščič in ELES? Pa njegov -ič iz -ić? Dominantni MSM so kar utihnili o tem…Slab občutek me preveva. Eni medijski umori so tudi fake. Lani okt. sem o tem na https://t.co/myS3bJCOXU. Pred volitvami sem v 3 TW podvomil v Požarja…v Ž. Turka itak…dodajam jima še Brščiča.— Bojan Božič (@Bojan__Bozic) January 23, 2019
Spodnji TW, drugi po vrsti, je bil objavljen konec marca, ko se je “debata” med pristaši SDS-a in DOM-a že dodobra razvnela. Jaz sem jo spremljal, udeleževal pa ne. Ob nekaterih TW gospe Ušajeve sem seveda zastrigel z ušesi. Spodnji TW pa mi je dal misliti. Pa očitno ne samo meni. Če se prav spomnim, sem zasledil samo en TW v odgovor na ta famozni škorenj. Verjetno smo se vsi skupaj, z mano vred, v zadregi spraševali, zakaj se g. Ušajeva tako “čudno” spotika ob to. Več kot očitno se je namreč videlo, da ima tisti ortopedski škorenj obut dr. Alenka Forte. Da je to “ortopedsko obuvalo”, je pravilno ugotovil tudi avtor edinega TW, za katerega vem. Mogoče jih je bilo več… Debato v tistem nizu smatram za precej plitko, zato ne govorim o teh TW. Zaradi take pripombe sem g. Ušajevo takrat pač uvrstil med tiste, ki jim vsako pojavljanje SDS-a v taki ali drugačni obliki, preprosto gre tako na živce, da žolčno reagirajo in podzavestno, brez razmisleka, stresejo svoj gnev nad SDS-om. Najsi je to fotografija, video, citat, tekst…karkoli, kar se v danem trenutku pač nanaša na SDS. To me spominja na znanca, ki ni dopuščal kritiziranja nobene od levičarskih vlad po letu 2008 in je na evidentno zlorabo oblasti in kršenje vseh norm z njihove strani, odgovarjal z vedno isto mantro “…saj bi Janša tud’…” Glede tega mojega poskusa profiliranja naj mi bo dovoljeno opozoriti, da nisem nikakršen samooklicani psiholog, niti to nikoli ne bi hotel biti – če bi karkoli študiral, psihologija že ne bi bila moja izbira… Neko življenjsko izkušnjo (dve, tri…) sem pa menda pridobil v vseh teh letih, kolikor se že “prekladam” tod okrog… Zato g. Ušajevo v tem postu merim s povsem enakimi vatli kot Požarja, Turka in Brščiča.
Dobro, ali se bomo delali,da ne vidimo…on je samo napisal. Invalidi sami povedo,da jih najbolj prizadane, če se ljudje delajo kot da so zrak. In kaj dela tisti škorenj tam, na čigavi nogi bi moral biti?— lucija usaj (@lucijausaj) March 30, 2019
Naslednji, tretji TW, sem napisal v začetku aprila, ko je bila twitter “debata” na vrhuncu. Danes je 26. maj, ura je nekaj minut čez 19:00, EU volitve so končane, objave rezultatov ne bom spremljal na nobeni TV. Bom že zjutraj preletel svoje običajne spletne vire. Itak bodo te volitve še cel teden štrlele izza vseh medijskih vogalov. Raje sledim svoji dosedanji praksi in grem v objavo tega posta, preden sem sploh slišal za prve rezultate. Bomo videli, kako sem ocenil protagoniste, o katerih pišem… Navezujem se pač na spodnji TW, kot sem se tudi na predhodna dva.
Glede DOM-a se nočem spuščati v debato in se tudi v bodoče ne bom. Pustim, da “svaki svoga boga moli”, isto želim zase. Ta TW ne vpliva na to. V SLO politiki pač ni naključij; o tem blogam in tvitam. Zame je DOM samo nova zgodba iz zbirke déjà vu. Po 26. maju bo pa itak rezime…— Bojan Božič (@Bojan__Bozic) April 6, 2019
Ta post sem pisal od 14. do 17. maja, ko sem ga dokončno uredil in pripravil za objavo 26. maja. Kakšen lapsus calami ali manjkajoče ločilo sem popravil (vstavil) tudi še pozneje. Več kot 1 teden je bil torej “na čakanju”. Kar je bil, konec koncev, tudi moj namen…ker se trudim razmišljati tako, da sem general “pred bitko”, ne pa “po njej”. Takih je itak dovolj, vedno in povsod. Brez mene… Takoj po objavi bom tvitnil povabilo za obisk te strani, priložil semkaj še ta najnovejši, četrti TW, in s tem zaokrožil post.
Na svoji spletni strani objavljam dve razmišljanji, primerni za današnji dan. Na https://t.co/p5fPZOCyt9 pišem o EU volitvah, ki so se pravkar končale. Na https://t.co/q1DRhBxf0G pa o možnostih volilnih prevar, zlorab in manipulacij katerih koli SLO volitev. Vabljeni k branju.— Bojan Božič (@Bojan__Bozic) May 26, 2019