Kdo pa nadzornike nadzira?

V vinu je resnica.

Laž je napisana na etiketi.

Žarko Petan, Aforizmi

Po vsakih volitvah ali referendumu se strinjam s tistimi analitiki, ki zaradi vedno nižje volilne udeležbe upravičeno opozarjajo na to nespametno prakso. Volilnih abstinentov to ne zanima. Da bi se zavedali posledic, ki bodo zagotovo sledile, če se bo ta trend še nadaljeval, je od njih iluzorno pričakovati. Ko bo izstavljen račun za izražanje takega “svobodnega odločanja”, ga bomo žal plačali pa vsi…

Danes so vsa volilna opravila povsem računalniško podprta in izpeljana. Domišljam si, da o računalništvu še vedno vem kakšno malenkost. Čeprav bo kmalu 50 let od takrat, ko sem prvič zaplul v lokalne računalniške vode. Priučil sem se programskega jezika Assembler in veliko programiral v njem. Uvajali smo računalniško obdelavo plač za večino lokalnih podjetij, pa tudi čez občinske meje smo že posegali (Nova Gorica, Logatec, Ljubljana). Vse izkušnje, ki sem jih pri tem delu dobil, mi dajejo pravico (ali pa korajžo…), da z neko določeno samozavestjo manifestiram svojo trdno prepričanost v obstoj volilnih manipulacij in prevar pri izvedbi volitev ali referendumov. Vsakih! Tudi še “danes”, torej tukaj in zdaj…

Klasičen obračun plač, ki je bil v veljavi do prehoda na računalniško obdelavo, smo pogovorno imenovali “peš obračun”. Pri prenašanju v računalniško obliko smo bili še dodatno opozorjeni, naj pri t.i. “intervjujih” zgolj poslušamo uslužbenke, ki so delale na obračunu plač v posameznih podjetjih. Nismo jim smeli vsiljevati svojih pogledov, predlogov, sprememb, ker ni bila naša naloga, da se vtikamo v njihovo ustaljeno prakso. Običajno je pri razgovorih sodeloval organizator, on je naredil povzetek in načrt, kaj naj bi program “delal”, včasih je priložil tudi blokdiagram, ter to posredoval programerju. Ta je potem napisal program, luknjačice so ga zluknjale na kartice, nakar ga je programer testiral. Najprej “formalno”, kot da bi bil lektor, ki popravlja slovnične in tipkarske napake, nato pa še “logično”, z vsemi možnimi variantami podatkov, katere je program potem v rednem “streamu” obdeloval. Zadnji izvod programske liste smo vložili v ustrezno mapo in tam je bila na vpogled, ko je bilo treba spreminjati, popravljati ali pa samo preveriti program, ki je bil printan kot zadnja veljavna, takrat delujoča varianta.

Nekoč sem bil v vlogi organizatorja na razgovoru v neki firmi. Klicali so nas zaradi manjše spremembe v obračunu plač. Njihova nelagodnost in nekakšna trema pri predstavljanju svojih želja se mi je zdela povsem nerazumljiva in pretirana. Sprememba, ki so jo želeli, tako rekoč ni bila vredna omembe. Z našega “računalnikarskega” stališča zagotovo ne… Želeli so neko izjemo v obračunu, z njihovimi besedami povedano približno tako, “…da bi točno določeno delovno mesto, samo eno, lahko preseglo tiste skupne mesečne ure v primeru, ko bi mu v neko rubriko vpisali neko število ur, ker doslej je tisto polje tam moralo biti prazno in je pri kontroli vnosa podatkov računalnik javil napako, če je bilo tam karkoli vpisano. Sedaj, pri tem konkretnem delovnem mestu, pa to naj ne bi bila napaka…”

Vsem skupaj nam je potem to prav popestrilo še nekaj naslednjih dni, ko smo se zabavali na ta račun. Programa sicer nisem popravljal jaz, ker je bil pisan v PL/I, čeprav sem ta jezik nekoliko poznal. V dobro voljo nas je spravilo dejstvo, ko smo iz drugih podatkov videli, da je tisto delovno mesto zasedala samo ena oseba na celi firmi, in komentarji, ki so temu sledili. Žal že pokojni Ivan, “Džon”, je na njemu lasten način ponovno lucidno ugotavljal, da “vse se lahko spravi na računalnik: kemijo, fiziko, matematiko, ekonomijo…ma, samoupravljanja pa ne mor’š…Izjem je ratalo že tolk’, da so postale pravilo, dosedanja pravila so ratala pa izjeme…” Drugi se je vprašal, “…a ne bi b’lo čist’ isto, če bi se v programu spraševali kar direkt na matično številko od unga, a ne?!…” Tretji je komentiral, da “a zdaj so pa oni tuhtali, kako bomo mi popravili program…nas pa ne sme brigati, zakaj oni obračunavajo tiste plače “tako”, ko bi bilo morda bolje “mal’ dr’gač?”…Skratka, za 1 uro dela smo dobili še nekaj dodatne zabave…Sploh pa potem, ko so nas čez tri mesece znova poklicali, prosili za izločitev tiste izjeme iz programa in vrnitev obračuna v stanje, kot je bilo pred tem… Dotična oseba je namreč dala odpoved, zapustila firmo in se odselila, ker je njegova žena dobila službo nekje na drugem koncu Slovenije…

To seveda ni kronski dokaz za potrditev mojega mnenja o volitvah. Takih popravkov in modifikacij je bilo nešteto, konec koncev je bilo to naše delo. Pisanje programov, njihovo popravljanje, dopolnjevanje, ažuriranje, vzdrževanje… Ta primer je tako ilustrativen, da bi bilo škoda, če ga ne bi uporabil za iztočnico. Še danes vem, katera firma je to bila, poznam ime in priimek te osebe ter poklic, ki ga je opravljal…Teh podatkov namerno ne objavljam, saj naključnemu bralcu tega posta kakšen “Janez Novak” itak ne bi nič pomenil… Vzrok, zakaj so zgolj in samo njega še dodatno “nagrajevali” tiste tri mesece, nas pa že takrat ni brigal… Kot je rekel kolega organizator, “…če bodo zahtevali, da je pri njih 1+1=3, jim pa komot tud’ to sprogramiramo”… Kot dober matematik, ki me je v gimnaziji inštruiral, da sem se pretolkel skozi popravce, je že vedel, o čem govori…
Z upoštevanjem “namerne napake” se tisti rezultat res lahko izpelje povsem po matematičnih pravilih. Kar mi je pokazal takrat, ko sem hodil k njemu na inštrukcije zaradi popravcev. Če bi fotr vedel, kaj vse plačuje za tisto inštruiranje, bi mi pa tudi “posvetil”… Svojevrstna ironija bi šele bila, ko bi mi bivši sošolec čez nekaj let v vlogi organizatorja dal tisto “formulo” pa še programirati, tokrat kot sodelavcu, programerju…

To naj bo nekoliko lahkotnejši pristop; samospraševanje v nadaljevanju je pa še kako resno mišljeno. Zatorej: Ali je npr. možno…

  • …da avtor (skrbnik) programov za volitve v določen program ali več njih vnese inštrukcije, da se vsak 10, 15, x-ti… glas za SDS prenese v eno ali več drugih strank z namenom, 1.) škodovati SDS in / ali 2.) na njen račun spraviti konkurenčno stranko čez volilni prag?
  • …po končani “transakciji” vzpostaviti prejšnje stanje: izločiti dodane inštrukcije in vrniti programu ali več njim status trenutno veljavnega; kot aktualni, zadnji izvod (nekoč smo temu rekli “programska lista”, ker je bil sprintan. Sedaj je pa na zaslonu; stvar tehnike pač…)?
  • …izvesti navzkrižno kontrolo rezultatov, ki so jih poslale OVK na DVK, in rezultatov, ki jih je ta ista DVK objavila kot uradne? Ali je taka kontrola sploh možna? O kontroli arhiviranih računalniških podatkov govorim, ne o pisnem gradivu volilnih odborov, ki ga hranijo OVK, če sploh ga?
  • …tudi če je izvedljivo, bi bilo to “post festum”; ko bi bilo, skladno z mojim predvidevanjem v 2. alineji, že vzpostavljeno prejšnje stanje in bi programi znova dobili “nedolžen” videz?
  • …med samim potekom zajemanja volilnih rezultatov omogočiti računalniško usposobljenim zunanjim strokovnjakom, da osebno spremljajo dejavnost računalničarjev iz npr. Intelcoma, Genisa, SRC-a, pa morda še koga iz te “skrbniške” druščine?

To je samo nekaj vprašanj, ki se mi porajajo. Nimam niti znanja, niti tako bujne domišljije, da bi sploh pomislil, kakšne volilne manipulacije so lahko še v “obtoku”… S tem postom imam že sicer dovolj dela, ker bi ga rad dokončal pred nedeljskimi volitvami in ga z enakim namenom objavil hkrati z onim, “Quid Pro Quo”. Po načelu, da o prihajajoči “bitki” razmišljam, še preden se bo zgodila, ne pa, da se delam pametnega šele po njej, ne glede na rezultat… Post sem znova razdelil, drugo polovico bom objavil po volitvah, ker opisuje moje pretekle izkušnje, ki pa jih seveda lahko navežem na sedanja dogajanja…

Nekateri bodo morda zaničljivo zamahnili z roko in ugotavljali, da pišem nebuloze in nekaj natolcujem, brez vsake osnove. Ker da so volitve tako resna stvar, da je nadzor zagotovo temu primeren. Seveda je…Le tega ne vem(-o), kdo nadzira te nadzornike… Razni Vučkoti in Pogorelci morda?

Tudi dominantni MSM tega zagotovo ne delajo. Deklarirajo se sicer za pse čuvaje demokracije, četrto vejo oblasti, in podobne nesmisle. V odnosu do levičarskih oblasti so brezzobi cucki, ki si še zalajati ne upajo nanje, saj jih ti dejansko futrajo. Četrta veja oblasti tudi niso… Ena uboga, stranska vejica izvršilne, vladne veje so. V tem okolju se obupno borijo za svoj delež svetlobe in hvaležno sprejmejo vsak žarek, ki jim ga nakloni glavna veja. Samo toliko, da se ne posušijo. Topogledno mi zato oni glede volitev že ne bodo nalivali čistega vinca in me prepričevali, da je tista kislica dobra…ker na etiketi piše, da je v flaši sortno vino…