V natančno tempiranih, “zgolj namernih” okoliščinah, se na političnem odru, pred zastorom, pojavi osebek, za katerega se izkaže, da je bila njegova dotedanja javna podoba v obratnem sorazmerju z dejansko vlogo, ki jo je igral / jo igra v zaodrju… Oh, koliko je še takih…!?
Opisanih imam namreč samo peščico tovrstnih primerov. Začel sem že precej let nazaj, to se vidi pri nekaterih protagonistih. Pri njih sem moral dodati sedanjo funkcijo. Nekaj časa sem si dogodke beležil, včasih sem kaj pozabil zapisati, pričujoči post je torej le malo bolj oblikovno dodelan omenjeni spisek. V zadnjem času se to (samo)razkrinkanje itak dogaja pogosto. Kdor le malo spremlja politično sceno, lahko ta spisek tekoče dopolnjuje. Prav optimistična ta ugotovitev že ni, žal…
Ljubo Bavcon pred vojaškim sodiščem na sojenju JBTZ: “…to ni prav…ne delate prav…!” Kar naj bi bil protest zaradi sojenja v srbohrvaščini. Dejansko pa klasična udbovska provokacija – uvrstitev Bavcona na “pravo” stran, med protestnike, v resnici je bil pa vseskozi na nasprotni. Kot avtor represivne jugo zakonodaje morda celo eden od “operativcev v ozadju” pri kreiranju in izvedbi te afere?! No, kje in kaj je ta boljševiška mumija še danes?!
Boris Platovšek (ADIT, SAFTI, BCTKB). To je bil pravi vohunski triler takoj po osamosvojitvi, ko desni volivci nismo imeli pojma, za kaj pri tem dejansko gre. Klasični (kontra) špijonažni spopad med UDBO in DEMOS-om, kjer je DEMOS seveda totalno pogorel in v celoti “ta kratko” potegnil… Kje je Platovšek danes?!
Marko Jaklič (direktor Vzajemne, Lekarne LJ, ipd.). Njegov vikend nad Polhovim Gradcem. Mediji so ga zaradi tega napadli, on se je zasmilil desnim, se jim za kratek čas poskušal udinjati, nato se je vrnil v svojo domačo levo jato – vikend pa še danes stoji… Iz novejšega časa so znani njegovi različni “podvigi” v španoviji z ljubljanskim čarapanom. Ali se je Jakliču že skrivil kakšen las na glavi?! Ne, ni se mu!
Marko Pogorevc – od množičnega zborovanja na Kongresnem trgu, kjer je bil prikazan kot takratna najnovejša žrtev udbomafije, do sedanjega položaja, ko je eden verjetno najvažnejših operativcev iz ozadja, ki vodijo specialno vojno proti SDS… Na Telekomu je samo zato, da tam prejema “dnarsko”…
Boštjan Penko – najprej tožilec, takoj nato odvetnik. Udbomafija ga drži za vrat. Predstavljal se je za njeno žrtev in s tem metal desnim pesek v oči… Kje je danes?
Jani Soršak – isto kot Penko; najprej glavni varuh konkurence (šef AVK). Po nekaj odmevnih odločbah “na škodo” udbomafije, je moral delati pokoro. Sedaj odvetnik… Koga?
Uroš Slak – novinar, aretiran pod eno od vladavin LDS-a. TV kamere so bile pred njegovo bajto prej kot kriminalisti. Takrat je še “hodil” s Kerčmarco. Zasmilil se je desnim, kar je bil cilj “aretacije”. Nadaljuje po starem – izključno v interesu zadrtih levičarjev. Tudi odpoved Odmevov na RTV SLO ni bila nič tragičnega. S Travnom sta pač odslužila, ne rabijo ju več tam… Glede na njune napade in neštevilne manipulacije v škodo desnice oz. SDS in / ali Janše…se vidi, kje sta za nagrado danes!
Cigani Strojani – no, tile ne sodijo najbolj v to druščino. So pa tempirana bomba za desnico, ki se ne upa drezati vanje niti s palico. Ker samo čakajo, da se jih desnica loti, pa bo spet izbruhnila že preizkušena udbovsko vodena medijska vojna z znanim končnim poražencem – desnico… Kje so danes? Kje se trudijo, da iz dneva v dan s hudimi napori vežejo “konec s koncem”?! MSM jih nič ne “pogrevajo”, torej je vse OK.
Zdenka Čebašek – Travnik. Za ombudsmanko predlagana iz tukajšnjih logov. Pobudnik je bil nekdanji predstojnik PBI, pok. dr. Felc, sicer njen kolega po stroki. Meni je bila ta pobuda nerazumljiva. Dr. Felca sem uvrščal na nasprotni politični pol kot njegovo kandidatko. Ta se ni izneverila in je svojo funkcijo opravljala kot najbolj zagrizena levičarska aktivistka. Danes je na Zdravniški zbornici, kar je bogato plačana sinekura in nagrada za njeno aktiv(istič)nost v prejšnji državni službi…
Goran Klemenčič. Kot državni sekretar pri Kresalki se je “kot da” skregal z njo in odšel od tam. Dominantni mediji so ga naredili za Kresalkino žrtev, zato je požel simpatije na desnici – sedaj ga pa imamo, kjer ga imamo… Ko je na KPK opravil zadane naloge in upravičil zaupanje, je postal pravosodni minister in prav tako “gospodaril” tam, kot pred tem na KPK. Za nagrado se nadeja EU službe. Nekam bo že zlezel. Vsekakor mu ne bo treba ravno čevljev šivati v Žireh. Pa saj jih tudi ne zna…
Uroš Rotnik. Bivši direktor TEŠ. Vedno z obema nogama zvesto na levici (SD ali LDS). Ravno toliko se je slinil na desno, ob ustrezni medijski podpori seveda, da se je prikupil tudi tam. Sicer pa zvesti levičarski vojščak, Golobičev operativec v prvi frontni liniji… Kljub vsemu maslu na glavi, mu dobro “reže”, ker ga botri niso zapustili. Kje je danes? Na Dobu že ne!
Gregor Virant. Dovolj razvpit “levi desničar” / “desni levičar”… Spustil se je v igro z velikim vložkom: razhajkal je Janševo vlado. Za ustrezno nagrado. Vendar mora izražati podporo vsaki novi levi koaliciji Murgle ™ in hkrati tolči po SDS in Janši, ali pa gre njegova glava. Zaenkrat jo ima še trdno na vratu, tudi nagrajen je ustrezno: EU službe v Srbiji, Ukrajini… Mediji so namigovali, da v omenjeni partiji pokra sicer igra že vnaprej izgubljeno igro, ker so karte označene. Ni jih pa označil on, ampak soigralci iz “Nevidne moči”… Od tod grožnja, da…”sicer, gre glava!” Lahko tudi ta spodnja. Ali pa obe…
Karl Erjavec. Isti Virant, le bolj otročji. Zato ga tudi ne držijo tako trdo za vrat. Zaleže že grožnja, da mu “vzamejo” DeSUS in s tem vpliv in privilegije, kar vse ima kot predsednik te “stranke”… Sicer pa levičar ali desničar, po potrebi pač. Bil bi tudi minister za vprašanja žensk, samo da bi bil minister. Čeprav iz razumljivih razlogov ne more imeti “onih stvari…” kot jih imajo ženske vsak mesec tam spodaj, jih ima on vsak dan še večje pa tam zgoraj. Samo usta odpre in par besed zine, pa je… Zadostne kvalifikacije za ministra “za ženska vprašanja” (in za njihove “probleme”), vsekakor…
Aleksander Čeferin. Odvetnik, ki so ga desni mediji preveč citirali ob njegovi izjavi glede Patrije. Če pa primerjamo njegove prejšnje izjave glede desnice, SDS, ipd., npr. ob zastopanju mlajšega Jankovića: razmerje vsaj 1 : 10, t.j., 1 izjava v domnevno korist desnice, 10 pa poudarjeno proti njej. V ta kontekst je treba dati tudi “prijavo” odvetniški zbornici, ki jo je proti njemu vložila odvetnica Maja Krašovec – Orel iz Nove Gorice. To je v bistvu zgolj nedolžen, zaigran vihar v odvetniškem kozarcu vode… Čeferina se hoče pač narediti za žrtev režima… Daleč od tega. Če bi bil žrtev, ga ta isti režim ne bi pripustil v kandidaturo za predsednika UEFA, kar sedaj tudi je. Mimo Murgel ne sme, in tudi ne gre, absolutno nič. Še UEFA ne! Predsednik neke bodoče slovenske vlade bo pa tudi še lahko…
Danijel Bešič Loredan. Zdravnik, ki se vsake toliko časa “politično zbudi”, s populističnimi floskulami bega desno volilno telo, obljublja ustanovitev nekih gibanj, strank… Potem pa nič od nič, samo da volivci ne vedo, kaj bi… Po vseh merilih in ocenah navaden levičar, od Zemljariča fan, nekateri novinarji so ga označili celo za njegovo “deklo”, ker mu udbo mumija baje krije hrbet pri nekih zadevah. To pa pri botrih nikoli ni zastonj…
Erik Brecelj. Isto kot Loredan. Z avtoriteto in ugledom zdravnika bega desne volivce. Dela se kot “politike nevešč zdravnik, ki hoče skozi politiko ljudem samo pomagati…” Igra nekega političnega dobrodušneža in amaterja, ki o politiki ne ve nič, rad bi tam naredil pa vse. Folk pa: “Ja, saj je vendar zdravnik. On pa bo, on pa ja…” Toliko pa ni neveden, da ne bi znal tolči po Janši in SDS in opozarjati ljudi na to “vseslovensko zlo”. Tudi on se baje dobro počuti v Zemljaričevi družbi in se rad sonči v njegovi senci. “Politična porjavelost” zagotovljena, ker mu senco nudi sam tovariš Zemljarič… Na otvoritvi spomenika Filipu Terčelju ga pa še lastni Wajdouci niso šmirglali…
Boštjan Jazbec. Bivši guverner Banke Slovenije. Najprej je imel samo podporo SDS, zato je izvisel in pogorel kot kandidat. Takrat je bil za guvernerja “izvoljen” (beri: delegiran) Marko Kranjec. Jazbeca med tem časom ustrezno “preparira” F 21. Po odhodu Kranjeca znova kandidira, na glasovanju ga podpre tudi SDS, nakar stopi pred zastor in začne ščititi interese botrov, nomenklature, F 21, udbomafije, ipd. Očitno zelo uspešno. Po zaigrani “ogroženosti in streženju po življenju” dobi policijsko zaščito, predčasno prekine mandat, odstopi, izplačati si dâ bogato odpravnino, in odide v sanjsko EU službo. Če s svojim guvernerovanjem ne bi “zadovoljil” botrov, vsega tega pač ne bi bilo. Kdo je v vsej tej zgodbi pa “ta kratko” potegnil? Baje dec on neke uslužbenke BS, še bolj pa verjetno ona, če jih je od soproga dobila en par okrog ušes. Jazbec je bil pa očitno tako in drugače “zadovoljén”…
Tit Turnšek. Nekoč šolski primer post-1991 desničarja, znanilca nove dobe. Demokrat, član SDSS, SLS, minister iz kvote te stranke, politični taužentkinstler skratka. Predvsem pa levičarski infiltriranec v pomladne stranke in provokator. Dominantni mediji so se norčevali iz njegovega “kavzalno-vzročnega” komentarja. Šlo je pa za klasično udbovsko spletko: takrat je bil član SLS in obrambni minister iz njene kvote. Kavzalno-vzročno je zanalašč izustil, levi mediji so ga enoglasno naredili za neumnega in smešnega, in ga orkestrirano napadli. Folku se je zasmilil, “…zato ga napadajo, ker je Podobnikov…” Pa je postal in ostal še bolj naš in še bolj pomladni… Zdaj, ko se na borčevskih maškaradah preriva pred zastorom na političnem odru, se nam je pa le posvetilo. Tistih 5 njegovih bivših ga je očitno prej spregledalo kot pa mi vsi skupaj tod okrog po naši ljubi Sloveniji…
BTW, samo za pokušino, na te 3 sem kar malo pozabil, zato tak spisek včasih zelo prav pride:
Leonardo F. Peklar – znameniti operativec LDS-a, Golobičev finančnik, njegov delovni konj, v pogonu 24/7, kje je on?! Nekoč se je skrival v Dubaju, baje. “V Arab’je puščavi”, bi rekel Prešeren… Ki pa za LFP to zagotovo ni. Odkar so sosednji Feničani izumili denar, to ne bi smel biti problem, in LFP ve, da res ni…
Marjan Rekar. Isto kot Peklar, poleg tega še LDS-ov menedžer, prav tako “Stalinov” delovni konj, udarnik 24/7, tistih par ur spanja dnevno so si privoščili kar na mizi v pisarni (se je hvalil). Zastonj že ne, dodajam jaz…
Marjan Gaberšek. Direktor velenjskega M Cluba. LDS-ov prvoborec. Po lastni izjavi je za interese LDS hodil v tâko (krimi) podzemlje, da si še predstavljamo ne, kaj vse je tam videl in doživel. In preživel. Če je bilo res tako napeto, je moral biti kot oni pazniki na Hudičevem otoku v Francoski Gvajani. Tamkajšnjo kaznilnico si je “izmislil” cesar Napoleon III., nečak Napoleona I. Pa mu reče notranji minister, ves zgrožen nad to odločitvijo: “Sire, najhujše barabe iz celega cesarstva boste zbrali na enem mestu. Le kdo bo pazil na njih?!” Cesar odvrne: “Še večje barabe, moj dragi minister. Še večje barabe…” Ker je MG preživel tisto njegovo podzemlje, kaj je moral torej biti, ministrova ali cesarjeva izbira? Da je bil on sam Minister, ali pa celo Napoleon, to ne velja kot odgovor!…