Tako Robin Hood kot njegovi Sherwood Foresters seveda nimajo nič za opraviti z našim, tukaj opisanim “gozdovnikom”. Legenda o srednjeveškem lokostrelcu je zgolj dobrodošla parabola za tokratni blog. Samoumevno je namreč, da jih je povsem neumestno in nespodobno tlačiti v isti koš z našim tokratnim “gošarjem”…
– …Dober dan, tovariš Lukšič, ste prijetno potovali sem v Idrijo? Kako pa kaj na Vojskem?
– Pozdravljeni…; a Vojsko…? saj niti ne vem, kdaj smo šli skozenj; očitno sem malo zadremal; odgovorno ministrovanje ni kar tako, kot bi si kdo mislil…
– Saj niste šli; to je čisto drugje in daleč stran od vaše današnje poti… Mislil sem vas vprašati nekaj drugega…
– Ja, prosim, kar izvolite… pa, bodite čim krajši, če lahko…; samo to razdeljevalno kuhinjo otvorim, potem pa že hitim naprej…
– Torej se nič ne bojite, da bi vam slavnostno otvoritev pred nosom speljal kdo drug; predsednik države dr. Türk na primer… Kot se je zgodilo vašemu predhodniku dr. Zveru, ko si je zelo prizadeval za obnovo gimnazije; tudi znatna sredstva je prispevalo njegovo ministrstvo… Prenovljeno gimnazijo pa je nato slavnostno odprl predsednik Türk, ki pred tem verjetno še vedel ni, da ima Idrija sploh kakšno tovrstno šolsko ustanovo…
– Ne, nič se ne bojim, ker mi “levičarji” imamo to do potankosti pošlihtano med sabo…; preveč dobro vemo, kaj čaka vsakogar izmed nas, če bi si drznil hoditi drugemu v zelje, in to pred očmi javnosti…
– No, kaj torej menite o obnašanju vašega “lokostrelca” lani gor na Vojskem?
– Sorry, ampak ne vem, o čem me sprašujete… ali ste lahko malo bolj konkretni?…
– Govorim o tistem incidentu, ko je “vaš” učitelj kot vodja svoje skupine učencev provociral nekaj osnovnošolcev iz neke druge skupine in jim povsem konkretno grozil; …če smo že konkretni…
– Zanimivo, res, ampak nimam pojma; nadaljujte, prosim…
– Torej, v župnišču je bila skupina 14- ali 15-letnikov, zadnja triada devetletke, ki so imeli tam duhovne vaje in priprave na birmo… v domu CŠOD pa je bila ena druga skupina, in sicer odličnjakov 9. razreda, ki so bili za svoj uspeh nagrajeni s krajšim bivanjem na Vojskem, pod vodstvom svojega učitelja; obe skupini sta se povsem slučajno nahajali gor istočasno, ukvarjali sta se pa vsaka s svojimi dejavnostmi. Ko sta se vračali s svojih aktivnosti, sta se enkrat srečali, in takrat je “vaš” mentor začel kričati na drugo skupino učencev, jih zmerjati, provocirati in pozivati, naj se ustavijo, rekoč, “počakajte, bomo streljali z lokom v vas, pa bomo videli, če vam bo vaš bog kaj pomagal…” Po tem izpadu si je dovolil priti celo še v župnišče in agresivno, arogantno ter poniževalno nastopati proti tisti skupini učencev tam, da bi jih “prevzgojil” in s tem odvrnil od njihove “pobožnosti”…
– Uf, zanimivo…; mater, je bil pa res frajer…; Sicer pa, če mi, starejši, strašimo klerikalce s špijoniranjem po cerkvah, tudi naš “ta mlad kader” prav hitro pogrunta kaj podobnega… Kaj pa učenci iz obeh skupin, kako so pa oni reagirali na vse to?
– Ja, nič, oboji so bili povsem pasivni in tiho; razsajal je samo mentor, “vaš kader”, kot pravite… Oni iz župnišča so menda celo sklenili, da če bi v Idriji srečali tega, nekoč tudi svojega “tovariša” (učitelja), bi se pred njim pa družno pokrižali…; ali je do tega tudi dejansko prišlo, mi pa ni znano…
– Krucifiks, glede na to, da je tudi njihova vzgoja še čisto LDS-ov produkt, bi pa le pričakoval drugačno obnašanje… LDS pod nobenim pogojem ni hotela izpustiti prosvete iz svojih rok… dobesedno abonirani so bili na to ministrstvo… rezultati njihove dolgoletne vladavine bi morali biti pa le bolj konkretni… Skupina bi morala enotno podpreti mentorja ter ostro in brezkompromisno obračunati z onimi drugimi, vsaj verbalno, ali pa še z nekaj dobro namerjenimi puščicami povrhu… Oni drugi bi se morali pa ponižno, ustrahovano in boječe brez besed takoj pobrati v svoj farovški brlog… Čeprav…, mentorjev poskus “prevzgoje”… prav impresivno, res… Klobuk dol pred njegovo akcijo… (Pri tem minister z do potankosti izpiljeno kretnjo z desno roko prime svoj značilni črni klobuk, ga nekoliko privzdigne, se istočasno rahlo nagne naprej – prikloni, nato pa si klobuk povezne nazaj na glavo); …Primojduš, ko bo prva priložnost, bom predlagal Türku, da ga odlikuje; a mogoče veste, kdo je?
– Pol Idrije ve za to; čudno, da vam ni poznano… Ga bo že Türkov protokol poiskal, če vi ne veste zanj… Kako bi pa vi upravičili to “akcijo”, če bi seveda vedeli zanjo?
– Tako kot špijoniranje po cerkvah…; to bi opredelil kot običajno raziskovalno nalogo, pripravo osnovnošolcev na višji nivo učnega procesa, skratka, bi že kaj nakladal…
– Pa ko bi bili povprašani po rezultatih te raziskovalne naloge?…; ki bi morali biti seveda javni, če so rezultat javno verificiranega učnega procesa?…
– Tako kot pri špijoniranju: vi mediji me o tem ne bi nič vprašali…; jaz vam zato ne bi mogel odgovoriti, če pač nisem bil vprašan…; vi pa ne bi mogli o rezultatih pisati, ker ne bi dobili odgovora…; saj rezultatov tudi dejansko ni, to seveda dobro veste, ker mediji povsem usklajeno sodelujete z nami, ne?…
– Pa se vam ne zdi, da bi vseeno morali malo okregati kolegico Kresalovo, ker je LDS v preteklosti očitno pa le nekoliko zanemarila to “šolsko polje”, ki si ga je sicer povsem uzurpirala?…
– Ma, ona nima pojma o tem… Takrat se je ona še igrala z barbikami, ko smo pod vodstvom partijskih mentorjev mi drugi že brezkompromisno “orali” po slovenskem šolskem polju; ona se pa še danes igra, sicer le z našo Barbiko, pa vendar se…
– torej, sekretarka, daj, zabeleži si to; …bo povrhu vsega še odlična priložnost za popestritev kakšne dolgočasne vladne seje; pa za tovariša predsednika države naredi en “potsetnik”, da mu to ob prvi priliki omenim…; odlikovanje namreč… Da ne bo samo zaslužne stare UDBovce odlikoval… Jebenti, česa človek vse ne izve; saj niti ni tako zelo slabo vse skupaj, če pomisliš… Jaz se pa nekaj preseravam s tistim plakatom z rdečo pestjo…
– Zanimiva samokritika, tovariš minister…
– Ne, to ni nobena samokritika; s tem samo izkazujem dolžno spoštovanje tovrstnim “prostim strelcem”, …lokostrelcem…, če hočete, ha, ha, ha…, ki se na svoj način trudijo za našo skupno stvar… Rdeča pest je že samo s tem dosegla svoj namen, pa še bolj ga bo, boste videli…
– Hvala, tovariš minister, za ta intervju…
– Ja, hvala predvsem vam za ta zanimiv dialog… Vidim, da je naše sodelovanje z vami, mediji, na visokem nivoju…; le oglasite se še kaj, intervju dobite kadarkoli…