Po poročanju nekaterih lokalnih medijev si bodo ministri in ministrice Pahorjeve vlade v tem in prihodnjem mesecu kar podajali kljuko idrijske občine.
V organizaciji poslanca Sama Bevka nas bodo baje obiskali Katarina Kresal, Majda Širca, Darja Radić, Igor Lukšič, Roko Žarnić in Patrick Vlačič.
Bolj duhovit lokalni komentator je to poimenoval kar »inflacija obiskov« v tem in začetku prihajajočega mesecu na idrijsko-cerkljanskem, »krivec« za to pa je baje g. Bevk, ki naj bi po mnenju istega komentatorja lahko zato postal kar »minister za povezovanje«.
Tukajšnji mediji bodo gostom zagotovo sledili na vsakem koraku in nas sproti obveščali o vsaki njihovi izrečeni besedi in aktivnostih, ki se jih bodo udeležili, oziroma, ko bodo oni pravzaprav vzrok za to, da se bodo neki dogodki zgodili. Če se pa ne bodo, bo govora in pisanja pa o tem, da se niso…; pomembno je, da se o takih obiskovalcih govori, četudi karkoli, samo, da se…
Verjetno bodo naredili tudi kakšen intervju z gosti, če si bodo le-ti vzeli čas za to. Ker avtor tega bloga dvomi, da bodo določena vprašanja sploh postavljena, čeprav bi lahko oziroma morala biti, jih bo v nekem virtualnem intervjuju postavil pač sam…
– Dobrodošli v naši občini, gospa ministrica… Glede na to, da ste ljubljenka slovenskih medijev in zato kraljica naših src…; je lepo vreme, ki ste ga tu pri nas povzročili že samo z vašim prihodom, morda kar direktna posledica te vaše priljubljenosti? Da sploh ne omenjam nazivov Slovenka leta, pa Politični obraz leta… Ali pa je še kaj drugega posredi? Lani poleti, ko ste bili častna pokroviteljica čipkarskega festivala, ste ta status zagotovo tudi imeli…; kaj je bilo takrat krivo, da je neusmiljeno padal dež ravno v času slovesne otvoritve in tako pokvaril vse skupaj? Janša, morda?…
– Ja, res nosim novo Prado, pa tudi ta Vuittonova torbica je krasna, a ne res? Ah, Milano, amore mio; kako rada te imam… Joj, dajte no…, saj ni treba… taki komplimenti…; slišim jih že za vsakim vogalom… Samo kakšno svetovno znano slovensko žensko revijo vzemite v roke, pa boste videli…
– Kako ste potovali do Idrije… vam je znamenita keltika povzročala kakšne težave?
– Ja, če bi vedela, bi vzela drugega šoferja… Tam, kjer se cesta začne spuščati navzdol, od tiste vasi, kako se že imenuje…?
– Mislite Godovič?
– Verjetno, ja, kaj pa vem… No, od tam navzdol bi morala imeti šoferja, ki obvlada rally vožnjo…
– No ja, tako hudo pa menda spet ni… pa prav tam skozi cesto venomer širijo in obnavljajo…
– Ja, vseeno… ko se bom vračala po tisti dolgočasni soteski, bom nestrpno čakala, da bova v Logatcu lahko zavila na avtocesto. Se bo voznik vsaj tam izkazal, jaz po avtocestah namreč rada dirkam in nisem malenkostna, če hitrost preseže kakšnih 180 ali 200 km na uro; ko bo treba, bom kot notranja ministrica pa že poučevala državljane, kako se pravilno vozi… Po primorski avtocesti sem takrat tudi šibala kot strela dol proti Kopru; kdo mi pa kaj more?…; kot policijska ministrica sem lahko vedno na “nujni vožnji”, mar ne?!
– No, če omenimo še vašo prislovično skromnost in preudarno ravnanje z denarjem… baje trikrat obrnete vsak evro, preden ga za kaj potrošite; govorim seveda o davkoplačevalskem denarju…
– Ja, res je. To večkrat rada poudarjam, prav ponašam se s tem… Poglejte, ko sem lani šla v St. Moritz, pa seveda še kam, so stroški mojih varnostnikov za prvo četrtletje 2010 znašali, reci in piši, 1.911 evrov… Natanko 1.911 EUR!…Preverjeno, dokazano in dokumentirano!
– Kaj pa NPU in vaš prijatelj Pogačar, tam vam opozicija očita prav gnusne stvari?…
– Poslušajte, prišla sem za botro novega hotela Jožef tu pri vas… A ne bi tudi kaj o tem?
– Ja, seveda, oprostite za ta neumestni medklic… V zadnji številki glasila, ki ga izdaja Kolektor, vaš današnji gostitelj, je profesor Kavčič nanizal in zanimivo opisal dobra dva ducata znamenitih idrijskih Jožefov, ki so dali temu mestu svoj pečat. Kako se počutite v njihovi družbi, čeprav niste Jožefina, ampak Katarina?
– Saj če bi me povabili kakšen dan prej, bi si lahko zrihtala tudi ime Jožefina, četudi samo za to priložnost… Saj se lahko vse kupi, legalno in uradno; za denar dobiš vse, tudi novo ime…
– (…Ali ga pa izgubiš, je bleknil spraševalec, česar pa intervjuvanka ni komentirala. Naglas je pa nadaljeval): Razumljivo, vaša ministrska kolegica Pavlinič-Krebsova bi samo dvignila telefon, pa bi vi na neki upravni enoti pri priči postali Jožefina, s potrdilom o plačilu takse, računom in novim dokumentom vred, čeprav samo za to, enkratno uporabo…
– Ne, z njo pa nisva ravno prijateljici… nekoč ste mediji poročali, da sva se skoraj stepli in zlasali, pa seveda ni bilo tako hudo… Jaz enostavno lahko kupim, kar hočem, pa je… Pazite, da ne kupim še vas, hihihi… Šalim se… Mediji ste vendar neodvisni in nedotakljivi, a ne?
– Hvala za pogovor, gospa Jožefina, pardon, Katarina, in uživajte v svoji vlogi botre še naprej…