Datum objave: 04.03.2005
Medij: Delo
Naslov: Nekoč direktor, zdaj nadzornik
Avtor: Jože Poglajen
Datum odgovora v pisma bralcev: 05.03.2005
Avtor odgovora: Bojan Božič
Objavljeno: NI OBJAVE
Novinarja skrbi, ker se »Janez Jerovšek po skoraj desetih letih kot upokojenec vrača na RTV Slovenija«.
Prispevek pod gornjim naslovom izpod peresa novinarja Jožeta Poglajena me je napeljal k razmišljanju o tem, kako lahko je iz neke izbrane teme izpeljati vsaj dva diametralno nasprotna zaključka. Treba je zgolj spretno zasukati tematiko in jo enkrat obravnavati od spredaj, enkrat pa od zadaj. Isti učinek je dosežen, če se o izbrani temi enkrat piše, drugič pa se o tem istem namerno molči. Če bi bil jaz novinar (pa nisem) in bi moral napisati članek z, denimo, istim naslovom kot je obravnavani, bi namesto implikacij, ki z vseh strani štrlijo iz Poglajenovega članka, raje uporabil primerjavo med članstvom v nadzornem odboru RTVS, nanašajočo se konkretno na dr. Jerovška, in članstvom oziroma predsedovanjem v nadzornih svetih velikih slovenskih podjetij. Pri tem se zavedam, da (nadzorni) odbor in svet nista eno in isto, za potrebe tega pisanja pa je istovetenje obeh pojmov vsekakor dopustno. Skratka, če mora biti slovenska javnost seznanjena, da se »Janez Jerovšek po skoraj desetih letih kot upokojenec vrača….«, pa da »76-letni upokojeni profesor še honorarno predava…., kjer je dekan dr. Peter Jambrek…«, pa še to in ono, bi jaz nadaljeval, da je verjetno enako zanimivo, da se je npr. Jože Stanič iz Gorenja takoj po upokojitvi presedel na stolček v nadzornem svetu istega podjetja, pa da je isto storil Jakob Piskernik v Merkurju, pa tudi Janko Kosmina v Istrabenzu, pa Miran Goslar v Mercatorju itd. Zanimivo bi bilo izvedeti, s čim se omenjeni upokojenci še honorarno ukvarjajo, morda kje predavajo, pišejo kakšne članke, nekateri resda sodelujejo tudi v Forumu 21, pa to verjetno še ni vse, čeprav je res, da je že samo »nadziranje« izredno dobro honorirano, pa še nobene odgovornosti ne zahteva. Javnosti pa so ti upokojenci bolj poznani kot individualni poslovodni organi iz obdobja pred osamosvojitvijo. Čeprav je moje pisanje prikazano kot imaginarno, je pa zato način mojega razmišljanja toliko bolj konkreten. Če namreč nočeš nekega problema osvetliti z vseh strani, je bolje, da se ga sploh ne lotiš..