K pisanju me je spodbudilo sprenevedanje, laganje, manipuliranje, natolcevanje…dominantnih levičarskih MSM o najnovejšem “sojenju” PV Janši v Celju, (ne)vročanju vabil, “statusu” porotnikov, ipd.
Kot sodnik porotnik sem prvič sodeloval na obravnavi marca 1991. To funkcijo sem opravljal celih 20 let oz. 4 petletne mandate. Leta 2011 sem bil predlagan, izvoljen in potrjen že za 5 mandat, vendar v obdobju 2011-2015 nisem bil niti enkrat vabljen na obravnavo. O tem v nadaljevanju.
Za porotnika me je prvi nagovoril pokojni Jurij Bavdaž. V začetku 90-ih je ustanovil stranko Naprej po vzoru njene idrijske predhodnice iz začetka 20. stol. Nedolgo zatem me je isto povprašal še en moj nadrejeni pri Rudniku, član Naprej, vendar ni vedel, da me je že Bavdaž kontaktiral. Vse politične stranke so bile že takrat, na samem začetku večstrankarskega sistema pozvane, da predlagajo sodnike porotnike. Po tej proceduri sem bil predlagan za vseh mojih 5 mandatov, to vem zagotovo. Danes je menda drugače; nekaj sem googlal, vendar me ne briga (več)…
“Naprej” je bila ena taka lokalna, nostalgična stranka, povsem v duhu njenega ustanovitelja g. Bavdaža: zgodovinarja, učitelja, muzealca, domoznanca, publicista…(mislim, da je oni “copatar”, o katerem sem nedavno tvitnil, da je hodil v redakcijo kar v hišnih copatih, napisal reportažo “Naprej v zgodovino” ali “Naprej v preteklost”)…Stranka ni imela veliko članstva, nobenih materialnih pogojev za delovanje, finančnih tudi ne. Bila je pač vpisana v razvid strank, z vsemi pravicami in dolžnostmi…in predlaganje porotnikov je bilo del tega…
Seveda je bilo vse pod patronatom Partije: planirano, vódeno, kontrolirano. Spomnim se kolega na šihtu, enega redkih članov Naprej iz knapovske druščine, ko se je vzhičeno delal pomembnega, ker “…jutri gremo pa k Potrču v Skupščino…” Partija je določila, da novonastale politične stranke predlagajo sodnike porotnike iz preprostega razloga: ker je imela vse pravosodje itak v svojih rokah. Kot ga ima še danes. Imela je kader, infrastrukturo, finance…zato se je samo prebarvala, spremenila ime…in se namerno “izgubila” v množici novih strank, ki so bile pravi eksoti na njim nepoznanem političnem terenu, medtem ko so komunisti vse obvladali “v stotke” (milimetrov)…
Jaz nisem bil takrat član nobene stranke. Naprej me niti pod razno ni zanimal; v SDS, kjer sem še danes, sem vstopil malo pozneje; v Partiji pa itak nikoli nisem bil; niti sekunde ne…in to je vse. Sem pa prisluhnil Bavdažu glede porotnika, zato je to edino, kar sem imel jaz od Naprej in/ali Naprej od mene…
Do l. 1995 sem bil porotnik v domačem mestu, na okrajnem sodišču. Potem je bila ena od občasnih “reform zaradi reforme” po scenariju in v režiji takrat vsemogočne LDS; so se pač nekaj preurejali in so med drugim potrebovali tudi kot da reformo pravosodja. Skratka; od l. 95 dalje sem hodil na okrožno sodišče v Novo Gorico. Uradno tolmačenje je bilo, da okrajna sodijo v zadevah, kjer ni potrebna prisotnost porotnikov, okrožna pa od tam dalje (glede na naravo kaznivega dejanja, višino zagrožene kazni, finančnega okvira zadeve, ipd…)
15 let sem torej hodil v Novo Gorico, nekajkrat na leto, odvisno od stanja zadev in dinamike procesiranja le-teh. Kot rečeno, imel sem potrjen že 5. mandat; če se prav spomnim, za porotnike smo bili tudi takrat promovirani v dvorani Perle, samo preko ceste od Sodišča. Čas je tekel, nisem in nisem pa dobil poziva za kakšno obravnavo; povsem v nasprotju z dotedanjo prakso. Pa tisti famozni “sodni zaostanki” so bili še vedno aktualni; MSM mediji so jih bili polni…Zato sem enkrat pa le poklical dol in povprašal. Že iz prejšnjih izkušenj sem vedel, da je v tisti sodni pisarni/vložišču/sprejemni pisarni… ena baba pravi satan. Enkrat prej sem bil osebno dol; prav nanjo sem naletel. Niti do besede mi ni pustila; vse tam notri so bile pa itak prva linija obrambe, ki je zvesto ščitila predsednico sodišča in vse “njihove” sodnice. Ni mogla skriti antipatije do mene, pa sem hudiča babjega osebno srečal samo takrat; ne prej, ne pozneje nikoli. Ona pa mene ne; od kod me je torej “poznala”, če ne iz nekih njihovih internih karakteristik o sodnikih porotnikih? No ja, tudi njo sem “preživel”… Sodnikov, moških, je bilo le za vzorec. Jaz se jih spomnim 5, s katerimi sem bil v senatu; z enim od teh sploh samo 1x, tako da ne vem več, kako se je pisal; ostali štirje so bili pa v redu deci in sem rad sodeloval z njimi. Sodnice so bile druga zgodba; ne vse; izjeme so pač potrjevale pravilo…Jaz sem se do vseh obnašal enako…
No, in ta sodna uslužbenka me je “poučila”, tokrat po telefonu, da obstaja sodni red, vrstni red, abecedni red, ustaljena praksa določanja porotnikov…skratka, mnogo hrupa (govorjenja) za nič (povedanega)…ob tem, da je gladko preslišala mojo opazko o bojda ogromnih sodnih zaostankih in njih posledicah…”Ko boste na vrsti, vas bomo že poklicali…”, sem na koncu izvedel. In do konca 5. mandata nisem bil “na vrsti”…
Famozni sodni zaostanki so bili zloraba, manipulacija. Po potrebi se je sklicevalo nanje, vendar so bili bolj kot ne izgovor in krinka za pravosodne nečednosti, ki so se odvijale “behind the scenes” (bi rekla kakšna porno diva). Ali dominantni MSM danes sploh še pogrevajo to problematiko? Sledu ni o njej! Čeprav zaostanki, tisti ta pravi, po krivdi sodišč, še vedno so.
Kot “okuženost sodnikov” še v spominu ne obstaja več. Še kdo pozna ta pojem? Nekoč je bil udarna tema vseh medijev, ki so kreirali ljudsko mnenje (tudi danes ga, jasno, da ga, vendar z drugimi Pristopi). Jaz sem enkrat v enem nevezanem pogovoru s sodnikom in kolegom porotnikom navrgel, da “…kaj za vraga toliko govorijo o tej okuženosti sodnikov?! A mi, porotniki, pa ne moremo biti okuženi…ko na TV, internetu, v cajtengih…problematizirajo, komentirajo in se opredeljujejo do neke zadeve, ki sploh še ni prišla do sodišča…potencialni porotniki pa smo kot gledalci, poslušalci, bralci… vsakodnevno bombardirani s temi stališči, ocenami, komentarji…?” Sodnikova tišina mi je bila seveda razumljiva glede na potrebno distanco v odnosu sodnik-porotnik, pa glede na okolje in čas, kjer je debata potekala…Zgovorna grimasa na njegovem obrazu mi je pa tudi več kot zadoščala…
In zakaj mislim, da so me v 5. mandatu namerno skenslali? Sodbe zaradi prometnih nesreč; ločitve; medsosedski spori zaradi parcel; ugotavljanje krivde lastnice majhne vaške trgovinice zaradi pretečenega roka treh jogurtov in dveh paštet (res!)…To so primeri, kjer ne moreš razsoditi napačno, čeprav z razsodbo nikoli niso vsi zadovoljni; vsaj eden je vedno nezadovoljen…
Na Twitterju sem večkrat omenil zadevo, ko sem ugovarjal sodnici in socialni delavki, ki sta za vsako ceno hoteli dosoditi fanta ločenih staršev mami, čeprav je poba eksplicitno povedal senatu, da želi k očetu, ne k mami. Moji argumenti so očitno prepričali do takrat precej anemičnega kolego porotnika, da je glasoval tako kot jaz (fanta k očetu!) in sva zato “povozila” sodnico z 2:1 Nakar je ona v istem trenutku napovedala novega izvedenca CSD, ki bo izdelal novo strokovno mnenje…Na koncu so fanta prisodili mami, ker so sfintirali sojenje tako, da sva bila midva bojda le neka nadomestna porotnika onima dvema, ki sta sodila na prvem sojenju; na drugem nista mogla, zato sva midva; na tretjem, ponovnem, sta sodila pa spet prva dva…in poba je nastradal…
V primeru gospodarskega kriminala (oškodovanje ene firme na račun druge z isto dejavnostjo) smo obsodili tako rekoč “cvet” lokalne, nekoč vsemogočne LDS. Na koncu je bila sodba razveljavljena, oni pa proglašeni za nedolžne v vseh točkah. Čudno, nje… Eden od teh je bil nedavno celo odlikovan; nisem prepričan, vendar se mi zdi, da za neke dosežke v gospodarstvu…Skratka, mi po njih z obsodbo, oni pa prejemniki odlikovanj. Kdo je tu mona? Jaz! :))
- Rezime (nekaj sem že tvital o tem):
- Problematiziranje porotnikov zaradi njihovega članstva v političnih strankah je larifari. To so si izmislili in udejanjili Miran Potrč in njegova banda iz Skupščine SRS. Medijski hlapci in dékle, ki se zaradi onih dveh porotnikov norčujejo iz SDS, se dejansko posmehujejo Potrču in naslednikom, trenutno pod komando Fafonke;
- Sodišča vedo o porotnikih več kot oni sami. Zato trdim, da so ona dva Celjana zanalašč namestili v ta senat, ker so hoteli narediti novo afero; afero v aferi tako rekoč. Nekdo jih je pravočasno spregledal…
Ceterum censeo MSM dominationem esse delendam!