Prejšnji dan je Janković nagnal svojo mestno služinčad na skupinsko fotografiranje v podporo vladnemu zakonu o drugem tiru. Nič novega, en dodatni foto termin pač za poceni promocijo Jankovića na račun njegovega državnega hlapca Cerarja…
Namreč, pred referendumom o družinskem zakoniku je Janković tudi nagnal svoje mestne hlapce in dekle na stopnice pred Magistratom, da bi s skupinsko fotko “razsvetlili” neuko slovensko volilno telo, kako naj glasuje. Takrat je tovrstna podpora ostala na “mestni ravni”.
Zagovorniki predlaganega vladnega družinskega zakonika so potem s temi “pomočniki” vred na referendumu povsem pogoreli. Zato je vladajoče ozadje (rdeči botri, paradržava, udbomafija,…) očitno presodilo, da je tokrat treba vložek povišati. Slikajočo se zasedbo na znamenitih stopnicah so povzdignili na “državno raven”. Mi pa jim ponovno “pomagajmo”, da bodo še enkrat totalno pogrnili, tokrat pri drugem tiru. Pa “mestna” in / ali “državna” in / ali katera koli raven, kaj nas briga… Zadeva je še bolj preprosta kot pasulj. Masovno gremo na referendum, obkrožimo PROTI, pa bo. S tem bomo tipe, ki so v ozadju vse te zadeve, tako kvalitetno klistirali, da bodo naslednjič dobro premislili, preden se bodo spet poskusili preseravati s svojimi polnimi zadnjicami… Cerarju in njegovi škvadri bomo obenem pa še sporočili, da naj se tudi v bodoče s takimi in podobnimi zakoni , ki padejo na referendumih, “kar slika…”
Tako v zadevi “drugi tir”, kot tudi v vseh ostalih, podobnih, so glavni igralci že tako samozavestni, da brez sramu hodijo naokrog s “spuščenimi hlačami” in celi Sloveniji dokazujejo, da ga lahko serjejo kjer koli, kadar koli in kolikor koli časa ga hočejo, pa jim nihče nič ne more. Ustavimo jih vendar že enkrat, zaboga! Prav tako so krvavi pod kožo, kot smo vsi mi. Zakaj bi jih “šparali”, ko pa tudi oni nas ne. Če drugi tir na referendumu “gre skozi”, bodo nastradali še naši vnuki in pravnuki! Za razliko od njihovih, ki jih to zagotovo ne bo doletelo, ker imajo ti tipi toliko denarja, da sami ne vedo, koliko, in so preskrbljeni za več generacij naprej. Zatorej, vsak izgubljeni referendum naj bo zanje klistir, maksimalna doza, enkrat jih bo zagotovo “prepucalo”, še vsakega je…
Zdaj so v prvo napadalno linijo (ali obrambno, vseeno je, kako poimenujemo to ad hoc škvadro…) potisnili Mencingerja, Emila Milana Pintarja in podobne tipe. Manjka še Ivan Kristan, da bi referendum razdelil na tretjine in za vsako zahteval, da mora za zmago dobiti 100 % glasov… Tista, ki jih ne bi dobila, tudi ne bi zmagala (glej referendum o večinskem volilnem sistemu iz leta 1996). Teh rezervistov se nam ni treba bati. Nasprotno, kdor pozna njihov domet in učinek, je lahko prav zaradi njihovega vpoklica prepričan v zmago nasprotnikov takega zakona o drugem tiru, kot nam ga uradno vsiljuje vlada, neuradno pa seveda paradržava iz ozadja. Zato je treba pa toliko bolj upoštevati Državno volilno komisijo (DVK). Direktor te službe in hkrati njen tajnik je tovariš Dušan Vučko. To je pa povsem druga pesem… Kdor ga ne pozna, nič hudega. Ga pa Google toliko bolj. Samo vtipkajte ta iskalni pojem, zadetkov bo mnogo več, kot si jih strokovnost imenovanega za opravljanje te funkcije sploh zasluži. Pazi se tistega, ki ga ne vidiš…
Dejanski glavni igralci, tisti, ki res delajo, in to 24/7, so tile… Oni odspijo nekaj ur, naslonjeni na delovnih mizah v svojih pisarnah, jedo suho hrano, pijejo energijske in izotonične pijače, konzumirajo kakšen špinel, črtico koke, tableto met-a … Ves preostali čas pa delajo, in to res intenzivno delajo. To je že druga ali tretja generacija tistih, ki so pod zastavo LDS v njeni 12-letni neprekinjeni vladavini začeli z realizacijo tranzicije v Sloveniji, in to pod zaščitno znamko, ki pravi, da “Slovenska tranzicija je prehod iz komunizma v komunizem” (Žarko Petan, Aforizmi). Prva garnitura teh operativcev je utrujena, izžeta, neaktivna, nekateri so že na Žalah… Ti tranzicijski prvoborci in prvoborke sedaj uživajo drobtinice z mize svojih gospodarjev. Te “drobtinice” so sicer reda velikosti “milijon +”, nepojmljive za nas, običajne smrtnike. V primerjavi z zaslužki njihovih šefov (TEŠ 6, NLBIrangate, 2. tir, če gre skozi referendum, zdravstvo, DARS,…) so pa še zmeraj le drobtinice… Vendar, tako so se zmenili, na to so pristali, vedeli so, kakšna nagrada jih čaka po opravljenem delu.
Predvsem pa, vedno in povsod se morajo ravnati po teh vzornikih na levi sliki. V nasprotnem primeru se bodo pridružili Robertu Rotarju, pa še komu iz njihove skupne druščine…
Izbor spodnjih fotk je povsem poljuben. Za ta post bi lahko po istih kriterijih izbral tudi veliko drugih. Enim verjetno ne bo všeč, da so se znašli v tem izboru. Drugi se bodo zaradi svoje nadutosti morda jezili, ker jih tukaj pa ni. Mnenje tako enih kot drugih me popolnoma nič ne zanima. Dokler me bodo oboji kritizirali, bo vse OK. Če bi me kdo od njih pohvalil, bi pa z zaskrbljenostjo ugotavljal, da je z mano očitno nekaj narobe…
Izbranih fotografij mi je ostalo še za en post. Če bi jih uvrstil v tega, bi vse skupaj izpadlo preveč načičkano. Vsekakor ga bom objavil v nekaj naslednjih dneh. Poleg tega z grafiko doslej nisem delal, to izkušnjo osvajam sproti, zato mi tovrstno oblikovanje vzame nesorazmerno veliko časa.
se nadaljuje