…Ne glejte me, poslušajte me…, pravi znano biblijsko načelo…
…Ne poslušajte me, samo glejte me…, pravi pa znameniti, medijsko oklicani primorski “kurbir”…
– Dober dan, gospod minister, kako ste potovali z vlakom sem do Idrije?
– …??? Oprostite, ampak kolikor vem, in kot minister za železnice vem zelo dobro…, da vlak sem dol v Idrijo sploh ne vozi, saj niti prvega tira nimate do tu…
– Ja, to je splošno znano, ja… ampak do Logatca bi ga pa vseeno lahko vzeli…
– Ah, kje pa, pa ravno do Logatca… A ne veste, da ravno na tisti relaciji jaz rad dirkam s plavo lučjo po odstavnem pasu avtoceste…
– Ja, saj res… A ste že kaj odgovarjali pred sodiščem zaradi tega? …čas bi verjetno že bil glede na časovno oddaljenost dogodka…
– … kar mislite si… dokler bomo mi na oblasti, tega časa enostavno ne bo, potem pa tudi ne; bo že Masleša poskrbel, da ga ne bo… Če smo mi njega spravili tja, kjer je, bo pa tudi on kaj naredil za nas, a ne?
– No, potem ste le srečno “pridirkali” k nam v Idrijo… Vaša kolegica Kresalova se je zadnjič pritoževala, da je vožnja sem dol bolj rally kot pa tisto pravo dirkanje… tudi ona namreč rada nekaznovano dirka po avtocestah…
– Vem, ja, poznam to… ona se sicer rada dela še bolj fina kot je… kar se pa sodišča tiče, sva povsem na istem, tako da si okrog tega sploh ne beliva las… ko že govoriva o tem, dol proti Spodnji Idriji imate en krasen odsek, kjer se lahko do fula accelerare, tam nekje pri mostu za Žiri, se mi zdi…, potem je tista ravnina… pa dol na koncu potem tista curva sinistra, kjer skoraj ni treba decelerare… samo, kaj, ko še odstavnega pasu nimate, da bi lahko prižgal še plavo luč…
– Ja, bravo, saj ste res pravi prometni specialista … kot vidim… Ma…, a veste, da je ravno tam radar za merjenje hitrosti… če prišibate tam okrog doma starih, tako kot znate, četudi brez plave luči… vas ima radar takoj notri…
– é, allora?… saj sem vam že prej povedal…
– No, da nadaljujeva… tukajšnji lokalni mediji še vedno ne morejo pozabiti vašega lanskega “šarmiranja” prvošolčkov v Spodnji Idriji na prvi šolski dan… še sedaj vlačijo tiste posnetke iz svojega arhiva… A to veste, da je ravno tam pri tistem mostu nekakšna “črna točka”?; neuradna, sicer, pa vendar… …poslanec Bevk, vaš strankarski kolega, to dobro pozna…
– Ne, nič ne vem o tem; ničesar mi ni omenil…
– Ja, seveda, on je to problematiko pogreval v letih 2004-2008, ko je s takimi poslanskimi vprašanji vsake toliko časa “podjebaval” vašega predhodnika Žerjava… Do danes se stanje od takrat niti za mišjo dlako ni spremenilo tam okrog, vas pa nič ne povpraša o tem??…
– Res ne, nobenega njegovega poslanskega vprašanja nisem fasal v zvezi s tem… Za kaj pa sploh gre?…
– Ja, mestni avtobus na svoji poti v Spodnjo Idrijo še vedno ustavlja točno pri tistem mostu in prav tako na cesti, kot je takrat, ko je Bevka skrbelo za potnike, ki čakajo tam… pa tudi kakšni prvošolčki, ki ste jih tako šarmirali pred šolo, verjetno prav tako vstopajo in izstopajo tam, ko gredo z avtobusom v šolo… Sedaj bo pravšnja priložnost, ko boste razpravljali o 4. razvojni osi, pa bi lahko kakšno rekli tudi o tem postajališču…
– Oprostite, ampak ena taka obskurna, zgubarska in nepomembna avtobusna progica pa res ni pomembna za nas tam na ministrstvu; se pa res ne more primerjati s 4. osjo, ki bo super medijsko odmevna, ko jo boste mediji ustrezno promovirali… ne glede na končni rezultat, ki bo ali pa ga tudi ne bo… S problematičnim postajališčem naj se pa kar občina ukvarja, saj je tako rekoč na pragu županove hiše…
– Pa vendar bi kakšno lahko rekli tudi o tem… saj so tudi nekateri učenci, za katere ste kar nekakšen zvezdnik, verjetno tudi doma od tam…
– No, če bo ravno čas… Samo, nikar ne pričakujte kakšnih javno postavljenih vprašanj v parlamentu v tej zvezi… compagno Bevk me zagotovo ne bo podjebaval s tem v javnosti… ko bo pa sedanja opozicija spet na oblasti, pa kar pričakujte plaz takih in podobnih vprašanj… sami med sabo se pa menda ja ne bomo jebali, vsaj javno ne, chiaro…
– …Najlepša hvala, gospod minister, za ta intervju in za zanimivo izmenjavo mnenj…
– Hvala tudi vam… ko pa že govorite o izmenjavi, ali lahko tudi jaz vas nekaj vprašam?
– Ja, prosim, z veseljem… kako očarljivo… minister intervjuva novinarja… mater, sem frajer…
– No, kot veste, prihajam z obale… Tam je bila glasbena scena včasih najbolj razvita v Sloveniji, Ljubljana nam ni segala niti do kolen… saj veste, v bližini je bil Trst, pa Italija… No, tudi sam še vedno rad vzamem v roke bas kitaro… pa, saj vam medijem je to dobro znano, saj me prav vi občasno promovirate s tem basiranjem, če se ravno ne valjam po kakšnem vašem rumenem tisku… No, in kot Primorcu mi je bila zelo poznana tudi takratna idrijska glasbena scena… kdo bi si mislil, da je v teh grapah in med temi hribi sploh lahko vzniknil tak glasbeni odmev… pa beat, pa rock, pa pop, pa punk, pa hardrock, pa metal, pa…, tudi rudniška pleh banda je bila zelo dobra, pa…, vse po malem ste imeli, in to kar kvalitetno… Kaj menite, ali bi se tudi jaz lahko priložnostno pridružil kakšnemu vašemu še delujočemu bendu s svojo bas kitaro?… …tako, da malo nažigamo skupaj?…
– Joj, gospod minister, oprostite, ampak kot poznavalec tukajšnjega življenja… skratka, hm, kako bi… ja, ne vem, no… a veste, verjetno bi vam odgovorili, da… lih usazga pa še idarci na uzamema… v prevodu bi se to glasilo, da Prav vsakega pa še Idrijčani ne vzamemo…
– Vai f’an culo, mona… saj vem, kaj pomeni…