“Bolje žebelj v koleno kot Lukšiča iz vlade!”, je bilo z dvignjenim kazalcem namignjeno Pahorju…
Rezultat je na dlani. Koleno je ostalo celo…
“Scenarij” za karikaturo:
– dvorana DZ;
– na dnevnem redu je razprava o interpelaciji zaradi Lukšičeve samovolje;
– prisotni so vsi predlagatelji in ostali poslanci opozicije;
– pozicijo predstavlja po nekaj poslank in poslancev iz vsake vladne stranke; pretiranega zanimanja ni;
– tudi ministre in vladne predstavnike lahko preštejemo na prste obeh rok;
– predlagatelji interpelacije so zadevo vzeli zelo resno:
- utemeljujejo, dokazujejo, razpravljajo, opisujejo, citirajo, primerjajo, opozarjajo…;
– nasprotne, vladne strani to sploh ne gane;
– rezultat glasovanja očitno poznajo že vnaprej;
– zato se posvečajo vsemu drugemu, samo interpelaciji ne:
- eni prebirajo različne dominantne medije;
- drugi surfajo po internetu;
- nekateri se v medsebojnem pogovoru očitno zabavajo;
- nekaj tovarišev swingerjev kar tam v klopeh zapeljuje svoje leve kolegice;
- le-te neobremenjeno uživajo v takem izkazovanju tovarišijske pozornosti;
- očitno se zavedajo, da zanje pač velja znameniti Miheljakov “Aksiom slovenskih levičarskih politikov…”;
– na balkonu spremlja potek interpelacije nekaj novinarjev dominantnih medijev;
– dva od njih se še bolj očitno kot ostali iz dolgočasja pretegujeta v svojih sedežih;
– tudi njiju utemeljitev interpelacije prav nič ne zanima;
– med naveličanim zehanjem sta se zapletla v krajši pogovor:
- “…A veš, da me je urednik pravzaprav nagradil s tem, da danes sedim tukaj…”;
- ? ? ? ? ? ? ?
- “Ja, zadnje čase je še posebno zadovoljen z mojim udrihanjem čez vse, kar je podobno SDS, SLS in N.Si…”;
- “…Zato me je poslal sem, rekoč: Ti samo sedi tam in delaj, kar hočeš, me nič ne briga…”;
- “Na koncu boš samo zamenjal imena in tematiko ter iz vsega skupaj naredil interpolacijo – kot vedno doslej; saj znaš… Pol ure dela, pa bo, plačal ti bom pa itak cel šiht…”;
– sogovornik je presenečen in očaran, celo malce nevoščljivosti mu je razbrati z obraza;
– zato mu “dobro zapisani kolega” predlaga:
- “Ti naredi pa svojo interpretacijo tega, kar poslušava tukaj… Rezultat bo v obeh primerih isti…”;
- “Če ne bo kaj prav, bo pa itak še tvoj urednik dodal, kar manjka tvoji interpretaciji…”;
- “Zadevo bomo tako razvodenili, da bralci ne bodo imeli pojma, za kaj je sploh šlo…”;
- “Skupaj pač moramo držati, kot smo vedno doslej…”;
- “Saj veš, kako so nas učili starejši tovariši novinarji in uredniki… V takih in podobnih situacijah so se družno potrepljali po ramenih, se strinjali, da “Mi udbovci se pa menda ja ne bomo jebali med sabo…”, in nato družno zvrnili šilce žganega ali dva…”;