L´Ljubljana c´est moi! ( Ljúbljana, to sam ja……. )
“Scenarij” za karikaturo:
– zgoraj veduta ljubljanske tržnice s posameznimi detajli običajnega vsakodnevnega utripa;
– spodaj tunel pod tržnico kot prva faza garažne hiše;
– po stenah in stropu jeklene mreže in sidra, ki jih držijo;
– na tleh kakšna luža; kamenje;
– čelo tunela: polovica v celini (kompaktna hribina), v drugi polovici se kažejo ostanki Emone: del mozaika, kamnita glava kipa, razbita plošča v latinskem jeziku, ipd.
– na čelu je več delavcev, ki previdno odkopavajo te najdbe;
– eden vleče iz kupa zemlje razbito marmorno ploščo z delno vidnim napisom, npr. CAESAR…. AVGVSTVS….. IMP…. AEMONAE….;
– pred čelom stoji vrtalni stroj z dvema svedroma na lafetah; na njem sloni glavni vrtalec;
– on in njegovi tovariši imajo na glavi čelade s prižgano rudarsko lučjo;
– pred vrtalnim strojem stoji Janković:
- čelada na glavi;
- rudarsko luč ima v roki (običajno pri rudarskih nadzornikih) in sveti po ostankih Emone;
- okrog vratu županska veriga;
– glavnemu vrtalcu naroča:
- “Zavrtati in odstreliti cel profil! Gremo naprej kot običajno; nas ne zanima preteklost, mi gledamo v prihodnost……”
– glavni vrtalec je Majda Širca, ki razumevajoče prikimava Jankovićevim ukazom;
– dva delavca se nemo spogledujeta; na obrazu običajna grimasa začudenja in nejevere;.