…Če ostanem še malo pri tem svojem, ad hoc poimenovanem “severnokorejskem opusu”…
…Spodnji strip sem objavil 11. januarja 2012, po Stanovnikovem “dražgoškem” napadu na takratnega, sedaj sicer že odhajajočega ameriškega ambasadorja Mussomelija…
…Te dni se ponovno potrjuje že dolgo znano, notorično dejstvo, kako so ti naši neokomunisti predvidljivi. Kot kakšni osnovnošolski “piflarji” so, njihove poteze so na daleč vidne in že zdavnaj pred realizacijo jih lahko predvidimo. V svojem nebrzdanem internacionalističnem sovraštvu do drugače mislečih delajo in govorijo samo tisto, kar so naučeni, ne pogledajo ne levo, ne desno, njihove reakcije so predvidljive vsaj za pet potez naprej… Me pač že celo življenje dresirajo in strojijo, da “podplat je koža čez in čez postala”, kot bi rekel naš brezčasni Prešeren. Kljub temu sem pa nekaj vseeno le odnesel od vse te kontinuirane “obdelave”…
…Ona visoko leteča sodnica ozmerja protestnike pred sodiščem s “severnokorejskim” obnašanjem in jim prilepi to oznako. Čez ne tako dolgo časa se dol na Krasu zgodi indoktrinacija otrok v tako avtohtono severnokorejskem duhu, da je “kraška” kopija celo boljša od Kim Il Sungovega originala. Naša sodniška junakinja pa ob tem ne črhne ne bev ne mev. Če bi jo povprašali, zakaj molči, kaj neki bi odgovorila? Glede na moje izkušnje s prej omenjenim celoživljenjskim “obdelovanjem”, verjetno to, da “severnokorejsko” obnašanje je bilo tisto pred sodnijo – ker smo mi tako rekli!. Ono na Krasu pa ni bilo “severnokorejsko” – ker o tem nismo mi nič rekli!…
… “Prosto ko pasulj”…, bi rekli pa bivši jugovići…
