voi ch’ intrate…, bi dejal brezčasni Dante;
voi ch’ ascoltate e guardate questa propaganda…, bi veljalo reči pa za zadnji Stanovnikov “posnetek stanja” v Sloveniji…
( Stanovnik: Rešitev je Kučan, TTX RTVSLO, stran 120, 1. december 2010!! )…
“Scenarij” za karikaturo:
– ena od pisarn bivšega predsednika Kučana, ki jih tako ali drugače plačujemo davkoplačevalci;
– Kučan udobno nameščen v fotelju prebira najnovejšo številko Nedeljskega dnevnika;
– na naslovnici se vidi poudarjen naslov: Stanovnik: rešitev je Kučan;
– kljub temu je Kučana nekaj razjezilo;
– pravkar je s časopisom v roki jezno zamahnil in ga zviška vrgel na tla pred sabo:
- “…bi moral spet priti na oblast…, ja; le kdaj, hudiča, sem jo sploh dal iz rok… nimam se kaj vračati, saj sem še zmeraj tam, krucifiks!…”;
– besede so namenjene njegovim svetovalcem, ki so prav tako v pisarni;
– Roter, Zemljarič in Ertl (tega krasi Türkovo odlikovanje) imajo polne roke dela;
– sredi sobe stoji Janez Stanovnik:
- šminkerska titovka na glavi;
- brki nekam čudno povešeni in mahedravi;
- iz hrbta mu štrli večji ključek za navijanje;
- na levi strani mu iz glave visi zlomljena vzmet in mu binglja ob ušesu;
- podobna vzmet mu je pogledala tudi nekje izpod pazduhe;
- usta ima široko odprta; očitno so vzmeti popustile ravno v trenutku, ko je nekaj kričal in vehementno krilil z rokami, zato so tiste besede ostale “frozen”;
– prizadevni svetovalci se na vse kriplje trudijo, da bi okvaro čim prej sanirali;
– Kučan jih namreč priganja in pri tem nič kaj nežno ne izbira besed:
- “…pa dajte, zganite se že vendar!…; a moram res biti sam za vse…?!”;
– svetovalcem popravilo ne gre najbolje od rok, zato tarnajo in se opravičujoče ozirajo proti Kučanu:
- “…Hudiča, saj smo vendar že stari in ne obvladamo več te najnovejše tehnologije, ki se kar naprej spreminja…”;
- “…Kaj pa vem, kdo mu je namestil tisti DC ali kako se že reče, in kam ga je vtaknil?!; sploh ne znam delati s tem…”;
- “…Jaz bi s kakšno kaseto že še znal, to pa ne vem, kako dela…”;
- “…Hja, še najboljše je bilo včasih, ko so bile tiste vinilne plošče… Ko se je plata enkrat obrabila, si enostavno dal novo, pa je bilo… Takrat smo to imenovali, da nekdo drgne kot kakšna znucana plata…”;
- “…Ko bi bilo vsaj s tisto našo mladino kaj… pa se samo prepirajo in zajebavajo, kdo bo več dobil… saj se bodo še pobili med sabo…”;
- “…Ja, kot da bi bil tisti TEŠ 6 kaj važen in vreden tega… itak je vse tam okrog že od zmeraj naše, pa naj komandira SD, ZARES ali pa LDS; naše je…”;
- “…Enega takega mladega, prodornega in strokovnega bi rabili… kot je tisti Karba na primer, a ne?!…”;
- “…Ta bi sigurno te stvari takoj spravil v red; tako kot zna samo on…; moderno tehnologijo obvlada z levo roko…”;
– Kučan se nakremži in jih nestrpno priganja:
- “…Ja, pa prav oni, ja… Dajte, podvizajte se in navijte že enkrat tega Janeza, da bo spet začel drgniti, pa četudi kot ona plata…; samo da ga bo slišati…”;
- “…Saj slovenski folk je sposoben požreti neverjetne stvari, verjemite… govorim kot poznavalec… sicer pa tudi sami veste…, konec koncev sem hodil v vašo šolo…”;