Iz naših krajev izvira resnična, danes že precej pozabljena anekdota. Ko so kmalu po drugi vojni prirejali množična zborovanja v podporo revoluciji in prihajajočemu komunizmu, je eden od še posebej zagnanih lokalnih aktivistov navdušeno poučeval prisotne, kaj vse jim bo komunizem prinesel. “Še vreme bomo rihtali!”, je vzkliknil z zanosnimi besedami…….
“Scenarij” za karikaturo:
– razbesnela se je strahovita nevihta;
- nebo prekrito s črnimi oblaki;
- potoki dežja lijejo iz njih;
- strele švigajo čez nebo;
- debela toča odskakuje od tal;
- drevesa so oskubljena;
- listje in veje po tleh;
- zamašeni odtočni kanali so spremenili ceste v hudournike;
- stekla na parkiranih avtomobilih so razbita;
– ljudje so premočeni do kože;
- iščejo zavetje pod drevesi, v poškodovanih avtomobilih, hišnih vežah ipd.;
– za razliko od njih po pločniku počasi korači Golobič;
- drža samozavestna in bahava;
- niti en las na urejeni frizuri ni moker, kaj šele obleka;
- brezhibno zavezana kravata poudarja prestižno obleko, ki jo nosi;
– z obema rokama drži nad glavo razprt časopis, od katerega se vse odbija;
- dežne kaplje kar polzijo vstran;
- debela toča se odbija v vse smeri;
- pravkar je treščila tja tudi strela, ki se je samo nagubala kot harmonika in delno zlomila;
– naslov časopisa, s katerim si Golobič ščiti glavo, je “Slovenski levičarski mediji”;
– pod bližnjim drevesom se stiskata dve premočeni figuri;
- stoično opazujeta prizor; pri risanju poudari ustrezno obrazno mimiko;
- starejši resignirano ugotavlja:
- “Ja, njemu pa res še opolnoči sonček sije…..”