R.I.P., Norma Jean Baker

Močno dvomim, da katerikoli trideset- ali štirideset-letnik, pripadnik samozvane horde vseslovenskih vstajnikov,

še manj pa dvajset-letniki iz iste kategorije, vključno z njihovimi mentorji, vidnimi ali tistimi iz ozadja, sploh ve, o kateri osebi je govora v naslovu tega bloga. Socialistični rezultati komunističnega šolstva pač (današnjega, trenutnega!, ne samo onega iz neke preteklosti, izpred leta 1990 na primer).

Zagotovo pa vsaj nekateri od teh istih “vstajnikov” poznajo ime John F. Kennedy, če že zaradi drugega ne, pač zato, “ker je biu demokrat, kot je sedanji, Obama. Ne pa kot uni Bush…” Nekaterim celo ime Robert F. Kennedy ni nepoznano, vendar je le-ta v primerjavi z Johnom v izrazito podrejenem položaju glede uvrstitve na, njihovemu znanju seveda primerno, lestvico “who is who”.

V teh dneh, ko nas mediji kot vsako leto utrujajo z že stokrat prežvečeno, vedno isto varianto atentata, ki se je zgodil na današnji dan pred 50. leti, se jaz, kot vedno doslej, že odkar sem se nekoliko naučil, kaj je prav in kaj narobe, namerno ne spominjam Johna Kennedyja, zato pa se moji spomini toliko bolj dotaknejo dekleta iz naslova. In kot vedno doslej se vedno znova zahvalim, ne vem komu, sicer: Usodi, Stvarniku, Bogu, Naravnim zakonom, Pravičnosti, Božji Previdnosti…, skratka, nekomu, ki je postavil stvari na svoje mesto…

Norma Jean Baker je umrla stara 36 let. Rodila se je 1.6.1926, umrla pa 5.8.1962.

John, katerega so ustrelili v atentatu na današnji dan pred 50. leti, je bil ob tem dogodku star 46 let. Rodil se je 29.5.1917. Bil je 9 let starejši od Norme in za nekaj več kot toliko jo je tudi preživel.

Roberta so ustrelili prav tako v atentatu in sicer 6.6.1968. Rojen je bil 20.11.1925, od Norme je bil dobrih 6 mesecev starejši, umrl je v starosti 43 let, torej je Normo preživel za 7 let.

Oba Kennedyja sta umrla pod streli, eden iz puške, drugi iz pištole (vsaj tako pravi uradna zgodovina), kot žrtvi zelo konkretno in profesionalno izvedenih atentatov, s strelom v glavo, tako imenovani “kopfšus”. Nekdo je očitno najel take izvajalce, katerim se roka v usodnem trenutku že ni zatresla…

Tisti “dejavniki”, o katerih ugibam zgoraj in naj bi (po moje) z atentatoma “postavili stvari na svoje mesto”, so s tem kaznovali oba brata, ki sta zlorabljala in tako poniževalno postopala z Normo Jean Baker, da se človeku obrača želodec, ko se tako ali drugače seznani z nekaterimi spomini na ta njena razmerja z obema Kennedyjema. Kljub tragičnosti obeh dogodkov, kar krvava atentata zagotovo sta, to vseeno ne omaja moje tihe hvaležnosti in neprikritega zadovoljstva, da sta vsaj dva znana krivca, poleg mnogih drugih, neznanih, predvsem tistih iz mafijaških krogov, dobili tisto, kar jim je pripadlo. In to že samo zato, ker so tako grdo delali z Normo Jean Baker.

Zato, kot vedno na ta novembrski dan: Počivaj v miru, Marilyn Monroe. Takega življenja si že nisi zaslužila. In premlada si umrla. Sta pa zato tista dva glavna krivca za tvojo prerano smrt dobila, kar sta si zaslužila…