Zastonj delo,

bi verjetno marsikdo resignirano zamahnil z roko in opustil vsakršno ukvarjanje z “zastonj” Delom; jaz nisem tega mnenja, zato pišem…

Na tem blogu že dalj časa spremljam plačevanje vsakomesečne naročnine na časopis Delo, kot ga večinoma prakticira ta naša samooklicana “široko misleča” ustanova. Nekje sem že omenil, da nisem ne naročnik in ne bralec Dela, ampak skrbim samo za dostavo časopisa iz nabiralnika in za plačevanje položnic. Sicer pa, kot pravim isto tam, drugače “niti s palico od daleč ne drezam vanj…”

Tukaj pa opisujem, kako sem tovrstno prakso “zašpecal” ustanovi, ki bi po mojem trdnem prepričanju morala poučiti prej omenjene “mislece”, da se tako pač ne dela, česar pa seveda ni storila, vsaj meni ni nič znanega o tem…

Pa se je od takrat kaj spremenilo? Razen pet mesecev (obdobje februar – junij letos), ko so pravočasno in skladno z običajno poslovno prakso razpošiljali položnice za plačilo naročnine, se očitno ponovno vračajo k preizkušenemu “zastonjkarstvu”, pri čemer jim je odnos do naročnikov zadnja skrb. Pač po načelu, “kdo nam pa kaj more…”

In zakaj sem sploh tako alergičen na to Delovo prakso?

  • vsak mesec poskrbim, poleg Dela, še za plačilo 8 drugih položnic, ki jih pošlje pet različnih izdajateljev, trikrat letno pa še za tiste, ki se plačujejo na letni ravni v enem ali dveh obrokih (pristojbine, nadomestila); dokler sem plačeval doplačilo dohodnine, je bila pa še ta, četrta. Kolikor daleč nazaj mi seže spomin, se ni nikoli zgodilo, da bi bila katerakoli od teh položnic kadarkoli poslana na način, ki se ga običajno poslužuje Delo, kar ilustrira tudi ta, zadnji primer:
  • danes, 21. septembra!!, so naročniki poleg septembrske prejeli tudi položnico za plačilo avgustovske naročnine, priloženo današnjemu izvodu Dela, s sledečimi podatki:
  • naročnina avgust 2011; rok plačila 16.08.2011; znesek 32,34 €;
  • septembrsko plačilo zamuja pa za 5 dni; to je očitno že klasika (rok plačila 16.09.; položnica prejeta 21.09.)…
  • da bi se ponovno utrujal s kakšnimi brezplodnimi prijavami na ZPS, mi na kraj pameti ne pade, čeprav tokrat datuma prejema avgustovske položnice in rok plačila “strižeta” kar za 36 dni!;
  • ZPS trenutno vse sile usmerja v ozaveščanje državljanov o nujnosti prekuhavanja surovega mleka;
  • s tem posegom bomo uporabniki bojda preprečili škodljive posledice delovanja bakterije LISTERIA monocytogenes;
  • glede na to, da jih po drugi strani prav nič ne skrbi Delova “položnična” praksa, namerno prepuščajo naročnike vplivu bakterije HISTERIA monoMEDIAgenes D(ELO)…

Vse povedano me utrjuje v prepričanju, da “mislečo” firmo najmanj skrbi denar od naročnin, očitno imajo finančne pipice napeljane iz povsem drugih virov… Zato jih pa toliko bolj  preveva skrb, da svoje naročnike zvesto in kontinuirano futrajo s svojimi “široko mislečimi” in vedno bolj globokoumnimi izdelki ter pričakujejo, da le-ti nekritično prebavljajo to produkcijo, finance njihovega skrbnega “dobrotnika” so pa področje, kamor naj ne vstopajo, ker mu niso dorasli. Skratka, “berite nas, ostalo vas ne briga!”…

ZPS (Zveza potrošnikov Slovenije) očitno nima nobene želje ali korajže, da bi jih zaradi take samovolje in vzvišenosti okrcala in spravila v red, čeprav zna biti na kakšnem drugem področju zelo glasna in konkretna. Kot se je, na primer, nedolgo tega spravljala nad slovenske distributerje električne energije, ki so tokrat lepo eden za drugim, ne pa vsi hkrati kot zadnjič, podražili elektriko (vsaka šola nekaj stane, čeprav ZPS pri vračilu preveč plačane elektrike ni imela prav nobenih zaslug).

Potem pa naj za “suho zlato” kupim, recimo, “nasvete” Brede Kutin, naj zaradi takega obnašanja distributerjev le-tem obrnemo hrbet in izberemo drugega, ki se na trgu z elektriko obnaša tržno, profesionalno in predvsem bolj pošteno do potrošnika. Pri tem seveda ni pozabila omeniti, da sta v tistem trenutku našega zaupanja vredna npr. GEN-I ali Petrol zaradi svoje zaveze, da elektrike ne bosta podražila vsaj eno leto ali še kak mesec več. Direktno seveda ni navijala za obe omenjeni firmi, iz vesolja pa je bilo videti, kam pes taco moli…

In kaj meni kot običajnemu potrošniku, “lastniku električnega priključka” in zato porabniku elektrike, v takem primeru preostane? Sam pri sebi sem si rekel:

  • drage punce tam v ZPS, tako vi kot nekdanji LDS-ov državni sekretar, sedaj direktor GEN-I Robert Golob, ste tudi svojega denarja vredni… Golobu sicer lahko rihtate odjemalce in jih usmerjate tja, mene že ne boste… PETROL je lahko tudi vaš ljubljenček, če je že državni, moj pač ni… Tudi Dela oziroma njegove uprave se lahko še naprej bojite tako kot doslej… Če meni ne morete niti odgovoriti na moje vprašanje glede Delovih položnic, kaj šele, da bi nekaj ukrenili v zvezi s tem, tudi jaz nimam prav nobene osnove, da bi verjel v vašo dobronamernost… Če se spomnim pa še referenduma o odpiralnem času trgovin leta 2003… Takrat je bila doba Jankovića, velikega šefa Mercatorja, ki se mu je tudi ZPS javno klanjala in brezprizivno podpirala njegove argumente v referendumskem merjenju sil, poleg tega, da so nekateri povsem konkretni očitki na račun tega sodelovanja potem tako rekoč čez noč izginili iz medijev, pač skladno s takratno močjo sedanjega ljubljanskega šerifa, in do danes niso bili razčiščeni… Golob pa tudi ni iz ta zadnje moke… Pravi, klasični LDS-ovec iz “zlate dobe” LDS na Slovenskem…
  • pridelovalce in prodajalce surovega mleka tudi lahko še naprej jebate (če se vam bodo pustili), mene to ne tangira; kolikor ga, konzumiram namreč alpsko…

Zatorej, prvič, ostajam pri svojem dosedanjem elektro distributerju, drugič, še naprej kupujem zgolj lahko trajno (1,6 maščobe), in tretjič, upam, da bo nekoč nastala kritična masa naročnikov Dela, ki jim bo mar tudi za to, kako jih ta časopis upošteva tudi v povsem tržnem in poslovnem odnosu, skratka, običajen odnos naročnik – izvajalec – plačnik… Sedaj jih očitno smatra samo kot uporabnike, ki naj zgolj nekritično berejo in sprejemajo vse napisano ter temu brezpogojno verjamejo. Ko se bodo pa ovedeli, da jim z opisanim načinom plačevanja položnic časopis povsem nedvoumno sporoča, da mu je za njihov denar figo mar, da njihova mesečna naročnina časopisu ne pomeni popolnoma nič, se bo morda pa le kaj premaknilo… Trenutno žal še bolj slabo kaže. V katerem koli trenutku dneva ali noči lahko iz prve naštejem kar nekaj ljudi, ki so bili med nedavno rekordno avgustovsko vročino in pripeko, kljub temu sposobni prepričano in agresivno dopovedovati skeptičnim sogovornikom, da “prav sedaj je zunaj pol metra snega… saj v Delu tako piše…!”  Koliko takih “bralcev” je potem pa še v celi Sloveniji…

Upoštevaje samo to, trenutno stanje “bralskega duha”, so tovrstna pričakovanja o pozitivnih premikih v glavah mnogih bralcev “zastonj Dela”, prej ko ne pa res “zastonj delo”…